Komentar

Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji

Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se je v dobrem letu nabralo nekaj prelomnih dogodkov. Zato je zdaj čas za ocene, ali je bila osamosvojitev smiselna, ali smo dosegli cilje, ki smo jih postavili ob osamosvojitvi, je Slovenija uspešna država itd. Pojavlja se vrsta člankov in intervjujev, ki kažejo na to, da Slovenija ni ravno "zgodba o uspehu".

05.01.2020 10:00
Piše: Angel Polajnko
Ključne besede:   Slovenija   plebiscit   samostojnost   Čebine   ZKS   Dražgoše   Sovjetska zveza   boljševizem   Berlinski zid

Fotoilustracija: portal+

Spomeniki revoluciji in revolucionarjem dvomljivih kvalitet zagotavljajo čaščenje nečesa, kar je bilo in je še vedno pogubno za Slovenijo. Ohranjajo režim, ki je drugod propadel s porušitvijo Berlinskega zidu, pri nas pa še kar stoji in razdvaja narod na prvorazredne in drugorazredne.

Glede na najrazličnejše statistike je moč ugotoviti, da Slovenija zaostaja in da leze po lestvicah navzdol. Imamo armado ekonomistov, pravnikov, sociologov, filozofov, socialnih delavcev, zgodovinarjev, vseh vrst analitikov in še koga, ki so kompetentni, da podajo analizo in odgovorijo na vprašanje, kaj se dogaja s Slovenijo. Neke prave analize praktično ni zaslediti, čeravno je nujno, da ugotovimo vzroke, zakaj Slovenija zaostaja. Pričeti je potrebno s prvim kongresom Komunistične partije Slovenije (KPS) na Čebinah davnega leta 1936.

 

Dejstvo je, da so bili ob času kongresa velikonočni prazniki, da je skupina  komunistov šla na izlet, da se je skupini pridružil Josip Broz in da so se dogovorili, da so imeli prvi kongres in dogodek proglasili za zgodovinskega. Še danes je zgodovinski. Ali ni to prevara?

 

Potem je potrebno vedeti, da je bila naša komunistična partija le privesek boljševistične partije v Sovjetski zvezi. Slovenski komunisti so se šolali v Moskvi in oddelali prakso na bojiščih španske državljanske vojne. Takšni, prekaljeni so pričakali okupacijo. Sprva sicer malce zmedeni zaradi zavezništva med Hitlerjem in Stalinom, nato pa odločni, da okupacijo izkoristijo za revolucijo, boljševistično revolucijo po vzoru znamenite oktobrske revolucije. Ne smemo prezreti dejstva, da so komunisti slepo sledili Sovjetom in da se v prvi vrsti borili za sovjetsko Jugoslavijo, za sovjetsko Slovenijo.

 

Komunisti so pod plaščem narodnoosvobodilnega boja izvajali boljševistično revolucijo. Bila sta dva sovražnika: okupator in domača buržoazija. No, glede buržoazije je potrebno biti previden, saj so komunisti za sovražnike šteli vse, ki so se upirali boljševizmu, dovolj je bilo že izražanje nezadovoljstva. Tako sta nastali dve fronti: okupator in domači nasprotniki revolucije. Domači nasprotniki revolucije so bili seveda privlačnejše, lažje tarče, saj so bili slabo oboroženi, neizkušeni in imeli so dobrine, ki so jih revolucionarji potrebovali za preživetje. Prav fronta med partizani in domobranci je postala odločilna. Okupatorja so tolkli zahodni zavezniki daleč stran od Slovenije in partizani praktično niso mogli bistveno vplivati na izid vojne. Zelo pomembno pa je dejstvo, da so vedno močnejši obvladovali domobrance in jih končno premagali ter osvojili oblast. Boljševistična revolucija je zmagala in za seboj pustila na stotine morišč, saj je bila okrutna, krvava in zločinska. Nadaljevala se je še nekaj časa po porazu okupatorjev (in koncu vojne), saj je bilo potrebno utrditi oblast.

 

Na breme medvojnih zločinov je revolucija dodala še povojne poboje, teror, prisilno delo, množične pregone in nacionalizacijo.  Vse to so počeli revolucionarji, boljševiki, ki so imeli zaščito v Sovjetski zvezi in tudi z njeno pomočjo uvajali kruti boljševizem.

 

Kmalu pa so se zločinci zavedali svojih zločinov. Zločinov ni bilo mogoče prikrivati. Zavedali so se, kaj so storili, zato so se obdali z milico, ki jih je ščitila, s tajno policijo Udbo, ki je preverjala, kaj se dogaja. Zaščitili so morišča tako, da so postala nedostopna. Morišča so tudi prikrivali z zidovi, z miniranjem in raznimi drugimi ukrepi, kot na primer to, da so nad morišči odlagali haldo. Vse to so znaki, da so se hudodelci jasno zavedali svojih zločinov. Postali so nevrotični, shizofreni. Nekateri so se zapili, nekatere so hospitalizirali v psihiatrične ustanove, drugi so sproščali svoje travme s pisanjem spominov, kjer so minimalizirali zločine - ali pa jih celo opravičevali.

 

Za lajšanje in utemeljevanje svojih početij so prirejali pompozne proslave, odkrivali spomenike, se proglašali za heroje in živeli v prepričanju, da so resnični heroji in rešitelji naroda. A na koncu je vse skupaj nasedlo. Najprej Sovjetska zveza, potem kmalu še Jugoslavija, saj komunizem ni obstojen družbeni red. Troši več kot proizvaja. Najprej izkoristi rezerve, ki so jih ustvarili drugi, potem siromaši prebivalstvo in ga uničuje, nato najema kredite in na koncu neslavno bankrotira. Sovjetska zveza je bankrotirala, bankrotirala je Jugoslavija, bankrotirala je Slovenija. Bankrotiral je komunizem in padel je Berlinski zid.

 

V Sloveniji je nastal preplah, saj je postalo jasno, da bodo komunisti, ki so jih še vedno vodili vojni hudodelci in množični morilci, morali predati oblast. Zato so se intenzivno pripravljali na to. Bili so bolj izkušeni politiki kot prihajajoča garnitura. Vedeli so, kaj so dejanski vzvodi oblasti. Obvladovali so vse pore oblasti in so imeli možnost in priložnost, da obdržijo tisto, kar jim bo omogočilo preživetje. Za vsako ceno so zadržali finance, bančništvo, del gospodarstva, medije, sodstvo in šolstvo. Te sfere levičarji, ki so se pomladili in nadomestili staro gardo, praktično obvladujejo še danes.

 

V nastajajoče stranke so infiltrirali svoje ljudi, ki so jih od znotraj rušili in slabili novo oblast. Ustvarili so si tudi nove politične sile, ki so jim zagotavljale preživetje. Komunistično partijo so razcepili v dva dela; en del so preimenovali v socialno demokracijo, drugi del, pretežno pod pokroviteljstvom Udbe, pa v upokojensko stranko. Stavili so na novega vlečnega konja, LDS. Stranko, ki je izšla iz socialistične mladine. Z njo so sklenili pakt o nenapadanju, posredno tudi o sodelovanju. Pakt je bil dokaj enostaven: mi vam pustimo oblast, vi pa nam garantirajte popolno imuniteto. Vsi zločini in vsa hudodelstva morajo ostati prikrita. Če se slučajno kaj odkrije, ne sme priti do kakršnega koli sodnega procesa ali preiskave.

 

Prav to je bilo usodno za Slovenijo. Nihče od hudodelcev in morilcev ni bil procesiran, zato tudi kasnejši lopovi in zmikavti niso bili - razen redkih izjem - kaznovani. V Sloveniji je bil s tem uzakonjen popoln kaos. Razen tega so se javili strici iz ozadja, vplivneži, ki so sicer sestopili iz položajev, iz ozadja pa še vedno usmerjajo Slovenijo. Sprva je vlogo prevzel CK v ilegali, sedaj pa se je očitno razvilo več centrov, ki so specializirani za posamezna področja in plenijo vsak v svojem fevdu.

 

Če drži ocena, potem je Slovenija v zadnjih tridesetih letih izgubila 70 do 80 milijard evrov. O tem nihče ne razpravlja, podobno kot nihče ne more razgaliti zločinov boljševistične revolucije. To so prepovedane, tabu teme. Tudi  če med prvo in drugo na prvi pogled ne vidimo nobene povezave, pa je to varljivo. Kajti ravno ropanje nacionalnega bogastva oziroma državnega premoženja v teh treh desetletjih in nikoli sankcionirani zločini revolucije sta siamska dvojčka prekletstva, ki je vzrok za propadanje in zaostajanje Slovenije. Dejstvo je, da se še vedno ščitijo množični zločini. Še vedno so zločinci obdani z slavo in pogumom. Neskončne proslave še kar trajajo in še kar se povzdigujejo revolucionarji, ki so sidro slovenskega levičarstva, kakršnega so drugod po vzhodni Evropi že davno odpravili, medtem ko pri nas doživlja svojo renesanso. NOB in slavljenje revolucije sta namreč sijajen alibi za ohranjanje socialističnih tradicij.

 

In potem so tu Dražgoše. Obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji. Dražgoše, ki jih je urednik portala+ nekoč cinično preimenoval v Lažgoše, so najočitnejši znak, da nam še vedno vladajo heroji in da je celotna vodilna politika trdno v kleščah revolucionarjev.

 

Potrebno je poiskati povezavo med vojnimi in revolucionarnimi hudodelstvi na eni ter in kriminalom, ki hromi Slovenijo, na drugi strani. Doslej za vojna in revolucionarna hudodelstva ni odgovarjal še nihče, prav tako pa so velike ribe slovenskega kriminala ostale nedotakljive. Dražgoše so torej stična točka. Tiste, ki gredo na romanje v Dražgoše in se tam poklonijo revoluciji, čaka lepa politična kariera, kar pomeni, da se lahko zelo približajo velikim ribam, ki ropajo Slovenijo.

 

Mogoče je našteti na stotine primerov, ko je povezava enega zločina z drugim očitna. Dejstvo je, da sta hudodelstvi povezani in da rasteta iz iste korenine, ki je bila posajena davnega leta 1936 na Čebinah.

 

Če se želi Slovenija osvoboditi zla, ki jo ovira v razvoju, mora najprej spoznati vir tega zla. Ta se skriva v potvorjeni polpretekli zgodovini. Takoj ko bo ta razkrinkana in ko bodo državljani spoznali prevaro, bo bistveno lažje. Na stotine spomenikov nas danes tišči v lažno preteklost in nam ne omogoča razumskega dojemanja tega, kar nas zavira. Spomeniki revoluciji in revolucionarjem dvomljivih kvalitet zagotavljajo čaščenje nečesa, kar je bilo in je še vedno pogubno za Slovenijo. Ohranjajo režim, ki je drugod propadel s porušitvijo Berlinskega zidu, pri nas pa še kar stoji in razdvaja narod na prvorazredne in drugorazredne. Razdvojen narod pa ne more uspevati, kaj šele uspeti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
9
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779