Komentar

Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo

Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega generala Soleimanija je potekala povsem filmsko. Poveljnika revolucionarne garde so v past zvabili Savdijci, za vabo so spretno uporabili kar iraško vlado, ki je Soleimanija povabila v Bagdad, umazano delo pa je kirurško natančno opravil ameriški dron. Vrhunec banalnosti sodobnega zla bi bil, če je z dronom, ki je iztrelil štiri rakete na konvoj, upravljal Pentagonov uradnik nekje v Združenih državah, po možnosti kar od doma, iz kabineta, medtem ko so se v sosednji sobi igrali otroci, spodaj pa je žena kuhala večerjo ...

06.01.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Iran   Bagdad   Soleimani   general   likvidacija   Američani   dron   Jamal Khashoggi   Donald Trump   Bližnji vzhod   Savdska Arabija   Združene države   Teheran

Fotomontaža: portal+

Tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, so se izkazali tudi z izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

3. januarja kmalu po polnoči je najpomembnejši iranski general Quassem Soleimani pristal v Bagdadu na poti iz Sirije s posebno pomembno misijo. Šlo naj bi za umiritev napetih odnosov v Perzijskem zalivu, in sicer med Iranom in Savdsko Arabijo, kjer so za raketne napade na svoje rafinerije jeseni 2019 ves čas obtoževali jemenske proiranske milice. Kakšno sporočilo je v Irak, ki se je ponudil kot posrednik, prinašal Soleimani, ni znano. Obisk naj bi potekal v strogi tajnosti, vendar so zanj vedeli Savdijci, prek njih pa tudi Američani. Eden izmed glavnih antagonistov te zgodbe je stari znanec iz škandaloznega umora savdijskega oporečnika Jamala Khashoggija, ki so ga Savdijci brutalno likvidirali oktobra 2018 v prostorih svojega konzulata v Istanbulu. Kronski princ Mohammad bin Salman, najverjetnejši naročnik tega umora, je svojim ameriškim zaveznikom vrnil uslugo, ker ga zaradi Khashoggija niso nikoli posebej grajali, in v past zvabil Soleimanija. Vse skupaj dejansko spominja na kak filmski scenarij; zaradi načina likvidacije je še najbližje primerjava s trilerjem Syriana režiserja Stephena Gaghana (vir). Sovražnik se pelje v majhnem konvoju, ko dobesedno iz neba, kjer patruljira dron, prileti nekaj lasersko vodenih raket in označeno vozilo skupaj s potniki pošlje v zrak. Proti takšnemu napadu praktično ni možna nobene obramba.

 

V Riadu so takoj po uspešno izvedeni operaciji za vsak primer uradno zanikali, da bi se Američani z njimi posvetovali pred napadom oziroma jih obvestili, kaj pripravljajo. To do neke mere drži, saj je bilo, če naša teza drži, ravno obratno in so bili Savdijci tisti, ko so Pentagonu namignili, kdaj in kje bo moč "rešiti problem" z imenom Soleimani. Savdski dvor je hkrati izrazil tudi zaskrbljenost zaradi posledic Soleimanijeve smrti in iranskih groženj z maščevanjem. Kljub vsemu je Savdska Arabija lahko neposredno izpostavljena morebitnim iranskim zračnim napadom, pri čemer so na njeno ozemlje jemenske šiitske milice, ki jih vojaško podpira Teheran, že doslej uspešno izstreljevale rakete. Mimogrede, ob rob iranskim grožnjam po strašnem maščevanju Američanom zaradi umora Soleimanija lahko zapišemo, da je v Perzijskem zalivu dejansko okoli 35 vojaških oporišč in drugih vojaških objektov Združenih držav, ki so v dosegu iranskih raket. Najbližje in bržkone najbolj izpostavljena je baza v Bahrajnu.

 

 

Brez možnosti za preživetje

 

Kaj se je torej zgodilo v prvih urah 3. januarja letos? General Quassem Soleimani, poveljnik Iranske revolucionarne garde, se je s pol ducata varnostnikov z bagdadskega mednarodnega letališča letališča peljal proti centru iraške prestolnice, ko so njegovo vozilo oziroma konvoj zadele (štiri) rakete, ki jih je pred tem izstrelil ameriški dron. Žrtev ni imela nobenih možnosti, da bi preživela napad, ki ga je formalno ukazal predsednik Donald Trump, sicer pa je operacijo že dlje časa načrtoval Pentagon.

 

 

Satelitski posnetek bagdadskega letališča: na desni strani je označen kraj napada.

 

 

Zanimivo je, da je vse skupaj potekalo zelo javno, nobenega sprenevedanja ali zanikanja ni bilo. Američani so prav izrecno poudarjali, da so oni tisti, ki stojijo za likvidacijo, čeprav bi lahko operacijo izpeljali neprimerno bolj diskretno in se morda celo izognili neposredni vpletenosti (Rusi oziroma njihov predsednik Vladimir Putin, denimo, za črne operacije običajno uporabijo Skupino Wagner, o kateri bo naš sodelavec Shane Quinn v prihodnjih dneh na portalu+ objavil podrobnejšo analizo).

 

Vse to kaže na to, da je ameriško sporočilo iranskemu vodstvu sledeče: Lahko se še tako skrivate pred nami, vendar vas bomo našli in - če bomo želeli - likvidirali. Tega sporočila, ki je namenjeno teokratski in vojaški oblasti v Teheranu, zagotovo niso prezrli v Moskvi in predvsem Pekingu, ki je strateško odvisen od dobav nafte iz Perzijskega zaliva, zato bi morebitna vojna in blokada Hormuške ožine povzročila resne težave kitajski ekonomiji. Kitajci bodo Iran v prihodnjih dneh vsekakor potihem svarili, naj se ne loteva nepremišljenih potez in namesto tega raje počaka, da bodo Američani napravili kakšno večjo strateško napako.

 

Besneča retorika iranskega režima, ki je smrt Soleimanija izkoristil predvsem za svojo konsolidacijo in okrepitev nadzora nad ne ravno navdušenimi državljani, je v prvi vrsti notranjepolitične narave. Poleg tega je bil Soleimani več kot dve desetletji glava revolucionarne garde, ustanovljene s Homeinijevo islamsko revolucijo leta 1979. Ključni namen te paravojaške skupine je bila zaščita revolucije in njenih verskih voditeljev, čeprav so gardo doslej angažirali tudi v primerih demonstracij in izbruhov nezadovoljstva med ljudstvom. Iran pač ni demokracija, Soleimani je bil najvišji poveljnik organizacije, ki je predstavljala represivni del teokratskega režima, zato nikakor ni res, da je njegovo smrt objokaval ves Iran. Res pa je, da so solze voditeljev islamske države na njegovem pogrebu resnične in iskrene, saj je šlo za enega ključnih stebrov tega režima. Podobno iskreno je bilo v teh dneh veselje v Izraelu, kjer so se verjetno edini na svetu razveselili likvidacije iranskega generala. Iran je, kot vemo, doslej že večkrat zanikal pravico do obstoja judovske države.

 

 

Operacija je bila nezakonita

 

Evropska unija tudi tokrat nejevoljno podpira Združene države, a hkrati izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega iranskega maščevanja in eskalacije razmer na Bližnjem vzhodu. Toda Evropske unije tam že dolgo nihče več ne jemlje resno, zato je dejansko povsem nepomembno, kaj o likvidaciji Soleimanija menijo v Bruslju oziroma Parizu, Londonu in Berlinu.

 

Evropska unija bo kvečjemu ciljna destinacija novega vala beguncev v primeru vojne v Perzijskem zalivu.

 

 

Soleimanijev pogrebni sprevod je spremljalo več milijonov ljudi. Iranski režim bo njegovo smrt izkoristil za konsolidacijo oblasti, zato je besneča retorika v prvi vrsti namenjena domači javnosti. 

 

 

Pravno pokrije za Trumpov ukaz o likvidaciji generala Soleimanija bomo težko našli. Oznaka Iranske revolucionarne garde kot teroristične organizacije je bolj kot ne figov list, s katerim bo Pentagon poskušal prepričati domačo javnost o upravičenosti likvidacije v Iranu izjemno priljubljenega generala. Mednarodna javnost je z veliko večino obsodila dejanje, za katerega je politično, pravno in moralno odgovoren Trump, ki se je tako za nekaj časa rešil medijskega pritiska zaradi ustavne obtožbe v Kongresu. Toda impeachment, ki ameriškega predsednika dejansko nikoli ni resno ogrožal, je lahko le eden izmed množice motivov za odločitev o umoru Soleimanija. S to potezo je Donald Trump, ki se je tri leta uspešno upiral pozivov jastrebov vojaške in naftne industrije, naj Ameriko že enkrat spravi v novo vojno, bržkone prestopil Rubikon in tako postal povsem enak svojim predhodnikom, tudi demokratskim.

 

 

Razlogi za operacijo na vsakem koraku

 

Če za Trumpa likvidacija iranskega generala pomeni začasno razbremenitev pred akutinimi notranjepolitičnimi problemi in morda zagotavlja nekaj prepotrebne municije za prihajajoče predsedniške volitve, pa gre dejanske razloge za odstranitev drugega najmočnejšega človeka v Iranu iskati drugje. Resda je lahko neposredni povod za predsednikov ukaz novoletno razgrajanje pred ameriško ambasado v Bagdadu, kjer so bili v ozadju prav Iranci. Morda so ravno zaradi več kot 400 dni trajajočega "obleganja" svoje ambasade v Teheranu Američani še vedno izjemno občutljivi na kakršne koli proteste pred svojimi veleposlaništvi, sploh na Bližnjem vzhodu - in še posebej, če so organizatorji Iranci. 

 

Prav tako je svoje naredila tudi smrt ameriškega državljana v Iraku nekaj dni prej, za kar so Američani ravno tako obtožili Iran, ker naj bi raketni napad, v katerem je umrl Američan, izvedla iraška milica, podružnica zloglasnega Hezbolaha, ki je pod neposrednim poveljstvom Irana oziroma prav tiste paravojaške garde, katere poveljnik je bil več kot dve desetletji v petek ubiti Soleimani. Drži tudi argument o vedno večjih napetostih med Teheranom in Washingtonom zaradi odločitve Irana, da se enostransko umakne iz jedrskega sprazuma, čemur so sledile še hujše ameriške sankcije in več incidentov v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini.

 

 

Četudi ideja o likvidaciji generala Soleimanija ni bila njegovo, pa je njegovo smrt odgovoren predsednik Trump.

 

 

Nenazadnje je bil lani že izdan ukaz za letalske napade na iranske cilje, letala so bila že v zraku, ko si je Trump premislil in ukazal prekinitev operacije. Možno je tudi, da so mu napad v Pentagonu dobesedno vsilili in se je tega zavedel šele v zadnjem hipu, ko je tudi ukazal, da bombardiranja ne bo in da naj se letala vrnejo. O tem, kdo ima dejansko oblast v Beli hiši, ko gre za najpomembnejša strateška vojaška vprašanja, lahko špekuliramo, vendar bomo težko dobili jasen odgovor. Poleg tega je Trump pred meseci precej nepričakovano odpustil svojega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je slovel kot eden največjih jastrebov v Washingtonu.

 

 

Zakaj ravno zdaj in zakaj prav Soleimani?

 

Če je kljub nekaterim (utemeljenim) pomislekom na koncu vseeno odločil Trumpov temperament in zagotovilo energetskega lobija, da bodo "poskrbeli za njegovo reelekcijo", potem je seveda zelo verjeten najenostavnejši odgovor na vprašanje "zakaj?" samo eden: "Zato, ker lahko." Amerika mora vsake toliko udariti s pestjo in svetu dokazati, da je še vedno strašen igralec.

 

Vsi ostali smo le statisti, ki lahko bodisi razumemo strateške razloge za odstranitev nekega generala, čeprav to še ne pomeni, da jih tudi podpiramo. Najbolj patetični pa so tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, zato izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu niti ne presenečajo. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
3
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.480
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.842
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.593
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.414
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.360
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.264
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.218
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.240