Komentar

Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo

Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega generala Soleimanija je potekala povsem filmsko. Poveljnika revolucionarne garde so v past zvabili Savdijci, za vabo so spretno uporabili kar iraško vlado, ki je Soleimanija povabila v Bagdad, umazano delo pa je kirurško natančno opravil ameriški dron. Vrhunec banalnosti sodobnega zla bi bil, če je z dronom, ki je iztrelil štiri rakete na konvoj, upravljal Pentagonov uradnik nekje v Združenih državah, po možnosti kar od doma, iz kabineta, medtem ko so se v sosednji sobi igrali otroci, spodaj pa je žena kuhala večerjo ...

06.01.2020 22:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Iran   Bagdad   Soleimani   general   likvidacija   Američani   dron   Jamal Khashoggi   Donald Trump   Bližnji vzhod   Savdska Arabija   Združene države   Teheran

Fotomontaža: portal+

Tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, so se izkazali tudi z izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

3. januarja kmalu po polnoči je najpomembnejši iranski general Quassem Soleimani pristal v Bagdadu na poti iz Sirije s posebno pomembno misijo. Šlo naj bi za umiritev napetih odnosov v Perzijskem zalivu, in sicer med Iranom in Savdsko Arabijo, kjer so za raketne napade na svoje rafinerije jeseni 2019 ves čas obtoževali jemenske proiranske milice. Kakšno sporočilo je v Irak, ki se je ponudil kot posrednik, prinašal Soleimani, ni znano. Obisk naj bi potekal v strogi tajnosti, vendar so zanj vedeli Savdijci, prek njih pa tudi Američani. Eden izmed glavnih antagonistov te zgodbe je stari znanec iz škandaloznega umora savdijskega oporečnika Jamala Khashoggija, ki so ga Savdijci brutalno likvidirali oktobra 2018 v prostorih svojega konzulata v Istanbulu. Kronski princ Mohammad bin Salman, najverjetnejši naročnik tega umora, je svojim ameriškim zaveznikom vrnil uslugo, ker ga zaradi Khashoggija niso nikoli posebej grajali, in v past zvabil Soleimanija. Vse skupaj dejansko spominja na kak filmski scenarij; zaradi načina likvidacije je še najbližje primerjava s trilerjem Syriana režiserja Stephena Gaghana (vir). Sovražnik se pelje v majhnem konvoju, ko dobesedno iz neba, kjer patruljira dron, prileti nekaj lasersko vodenih raket in označeno vozilo skupaj s potniki pošlje v zrak. Proti takšnemu napadu praktično ni možna nobene obramba.

 

V Riadu so takoj po uspešno izvedeni operaciji za vsak primer uradno zanikali, da bi se Američani z njimi posvetovali pred napadom oziroma jih obvestili, kaj pripravljajo. To do neke mere drži, saj je bilo, če naša teza drži, ravno obratno in so bili Savdijci tisti, ko so Pentagonu namignili, kdaj in kje bo moč "rešiti problem" z imenom Soleimani. Savdski dvor je hkrati izrazil tudi zaskrbljenost zaradi posledic Soleimanijeve smrti in iranskih groženj z maščevanjem. Kljub vsemu je Savdska Arabija lahko neposredno izpostavljena morebitnim iranskim zračnim napadom, pri čemer so na njeno ozemlje jemenske šiitske milice, ki jih vojaško podpira Teheran, že doslej uspešno izstreljevale rakete. Mimogrede, ob rob iranskim grožnjam po strašnem maščevanju Američanom zaradi umora Soleimanija lahko zapišemo, da je v Perzijskem zalivu dejansko okoli 35 vojaških oporišč in drugih vojaških objektov Združenih držav, ki so v dosegu iranskih raket. Najbližje in bržkone najbolj izpostavljena je baza v Bahrajnu.

 

 

Brez možnosti za preživetje

 

Kaj se je torej zgodilo v prvih urah 3. januarja letos? General Quassem Soleimani, poveljnik Iranske revolucionarne garde, se je s pol ducata varnostnikov z bagdadskega mednarodnega letališča letališča peljal proti centru iraške prestolnice, ko so njegovo vozilo oziroma konvoj zadele (štiri) rakete, ki jih je pred tem izstrelil ameriški dron. Žrtev ni imela nobenih možnosti, da bi preživela napad, ki ga je formalno ukazal predsednik Donald Trump, sicer pa je operacijo že dlje časa načrtoval Pentagon.

 

 

Satelitski posnetek bagdadskega letališča: na desni strani je označen kraj napada.

 

 

Zanimivo je, da je vse skupaj potekalo zelo javno, nobenega sprenevedanja ali zanikanja ni bilo. Američani so prav izrecno poudarjali, da so oni tisti, ki stojijo za likvidacijo, čeprav bi lahko operacijo izpeljali neprimerno bolj diskretno in se morda celo izognili neposredni vpletenosti (Rusi oziroma njihov predsednik Vladimir Putin, denimo, za črne operacije običajno uporabijo Skupino Wagner, o kateri bo naš sodelavec Shane Quinn v prihodnjih dneh na portalu+ objavil podrobnejšo analizo).

 

Vse to kaže na to, da je ameriško sporočilo iranskemu vodstvu sledeče: Lahko se še tako skrivate pred nami, vendar vas bomo našli in - če bomo želeli - likvidirali. Tega sporočila, ki je namenjeno teokratski in vojaški oblasti v Teheranu, zagotovo niso prezrli v Moskvi in predvsem Pekingu, ki je strateško odvisen od dobav nafte iz Perzijskega zaliva, zato bi morebitna vojna in blokada Hormuške ožine povzročila resne težave kitajski ekonomiji. Kitajci bodo Iran v prihodnjih dneh vsekakor potihem svarili, naj se ne loteva nepremišljenih potez in namesto tega raje počaka, da bodo Američani napravili kakšno večjo strateško napako.

 

Besneča retorika iranskega režima, ki je smrt Soleimanija izkoristil predvsem za svojo konsolidacijo in okrepitev nadzora nad ne ravno navdušenimi državljani, je v prvi vrsti notranjepolitične narave. Poleg tega je bil Soleimani več kot dve desetletji glava revolucionarne garde, ustanovljene s Homeinijevo islamsko revolucijo leta 1979. Ključni namen te paravojaške skupine je bila zaščita revolucije in njenih verskih voditeljev, čeprav so gardo doslej angažirali tudi v primerih demonstracij in izbruhov nezadovoljstva med ljudstvom. Iran pač ni demokracija, Soleimani je bil najvišji poveljnik organizacije, ki je predstavljala represivni del teokratskega režima, zato nikakor ni res, da je njegovo smrt objokaval ves Iran. Res pa je, da so solze voditeljev islamske države na njegovem pogrebu resnične in iskrene, saj je šlo za enega ključnih stebrov tega režima. Podobno iskreno je bilo v teh dneh veselje v Izraelu, kjer so se verjetno edini na svetu razveselili likvidacije iranskega generala. Iran je, kot vemo, doslej že večkrat zanikal pravico do obstoja judovske države.

 

 

Operacija je bila nezakonita

 

Evropska unija tudi tokrat nejevoljno podpira Združene države, a hkrati izraža zaskrbljenost zaradi morebitnega iranskega maščevanja in eskalacije razmer na Bližnjem vzhodu. Toda Evropske unije tam že dolgo nihče več ne jemlje resno, zato je dejansko povsem nepomembno, kaj o likvidaciji Soleimanija menijo v Bruslju oziroma Parizu, Londonu in Berlinu.

 

Evropska unija bo kvečjemu ciljna destinacija novega vala beguncev v primeru vojne v Perzijskem zalivu.

 

 

Soleimanijev pogrebni sprevod je spremljalo več milijonov ljudi. Iranski režim bo njegovo smrt izkoristil za konsolidacijo oblasti, zato je besneča retorika v prvi vrsti namenjena domači javnosti. 

 

 

Pravno pokrije za Trumpov ukaz o likvidaciji generala Soleimanija bomo težko našli. Oznaka Iranske revolucionarne garde kot teroristične organizacije je bolj kot ne figov list, s katerim bo Pentagon poskušal prepričati domačo javnost o upravičenosti likvidacije v Iranu izjemno priljubljenega generala. Mednarodna javnost je z veliko večino obsodila dejanje, za katerega je politično, pravno in moralno odgovoren Trump, ki se je tako za nekaj časa rešil medijskega pritiska zaradi ustavne obtožbe v Kongresu. Toda impeachment, ki ameriškega predsednika dejansko nikoli ni resno ogrožal, je lahko le eden izmed množice motivov za odločitev o umoru Soleimanija. S to potezo je Donald Trump, ki se je tri leta uspešno upiral pozivov jastrebov vojaške in naftne industrije, naj Ameriko že enkrat spravi v novo vojno, bržkone prestopil Rubikon in tako postal povsem enak svojim predhodnikom, tudi demokratskim.

 

 

Razlogi za operacijo na vsakem koraku

 

Če za Trumpa likvidacija iranskega generala pomeni začasno razbremenitev pred akutinimi notranjepolitičnimi problemi in morda zagotavlja nekaj prepotrebne municije za prihajajoče predsedniške volitve, pa gre dejanske razloge za odstranitev drugega najmočnejšega človeka v Iranu iskati drugje. Resda je lahko neposredni povod za predsednikov ukaz novoletno razgrajanje pred ameriško ambasado v Bagdadu, kjer so bili v ozadju prav Iranci. Morda so ravno zaradi več kot 400 dni trajajočega "obleganja" svoje ambasade v Teheranu Američani še vedno izjemno občutljivi na kakršne koli proteste pred svojimi veleposlaništvi, sploh na Bližnjem vzhodu - in še posebej, če so organizatorji Iranci. 

 

Prav tako je svoje naredila tudi smrt ameriškega državljana v Iraku nekaj dni prej, za kar so Američani ravno tako obtožili Iran, ker naj bi raketni napad, v katerem je umrl Američan, izvedla iraška milica, podružnica zloglasnega Hezbolaha, ki je pod neposrednim poveljstvom Irana oziroma prav tiste paravojaške garde, katere poveljnik je bil več kot dve desetletji v petek ubiti Soleimani. Drži tudi argument o vedno večjih napetostih med Teheranom in Washingtonom zaradi odločitve Irana, da se enostransko umakne iz jedrskega sprazuma, čemur so sledile še hujše ameriške sankcije in več incidentov v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini.

 

 

Četudi ideja o likvidaciji generala Soleimanija ni bila njegovo, pa je njegovo smrt odgovoren predsednik Trump.

 

 

Nenazadnje je bil lani že izdan ukaz za letalske napade na iranske cilje, letala so bila že v zraku, ko si je Trump premislil in ukazal prekinitev operacije. Možno je tudi, da so mu napad v Pentagonu dobesedno vsilili in se je tega zavedel šele v zadnjem hipu, ko je tudi ukazal, da bombardiranja ne bo in da naj se letala vrnejo. O tem, kdo ima dejansko oblast v Beli hiši, ko gre za najpomembnejša strateška vojaška vprašanja, lahko špekuliramo, vendar bomo težko dobili jasen odgovor. Poleg tega je Trump pred meseci precej nepričakovano odpustil svojega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je slovel kot eden največjih jastrebov v Washingtonu.

 

 

Zakaj ravno zdaj in zakaj prav Soleimani?

 

Če je kljub nekaterim (utemeljenim) pomislekom na koncu vseeno odločil Trumpov temperament in zagotovilo energetskega lobija, da bodo "poskrbeli za njegovo reelekcijo", potem je seveda zelo verjeten najenostavnejši odgovor na vprašanje "zakaj?" samo eden: "Zato, ker lahko." Amerika mora vsake toliko udariti s pestjo in svetu dokazati, da je še vedno strašen igralec.

 

Vsi ostali smo le statisti, ki lahko bodisi razumemo strateške razloge za odstranitev nekega generala, čeprav to še ne pomeni, da jih tudi podpiramo. Najbolj patetični pa so tisti, ki so ob Soleimanijevi smrti zagnali ideološko mašinerijo protiameriške in protinatovske retorike, kar je v Sloveniji tako ali tako že reden pojav, zato izlivi podpore Iranu in tamkajšnjemu teokratskemu režimu niti ne presenečajo. Kaj ko bi se tega spomnili tudi takrat, ko bo med prosilci za azil spet kakšen Iranec? Gotovo ni pobegnil iz države zato, ker bi bil navdušen častilec Iranske revolucionarne garde in njenega bivšega poveljnika ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.837
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.778
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.049
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.136
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 939
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 572