Razkrivamo

Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijarde evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej je to nekaj čez 20-odstotna obdavčitev.

07.01.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   davki   plače   obdavčitev   osebni prejemki   Francija   Slovenija   kapital

Lahko se strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji.

V prvem delu analize (vir) smo ugotavljali, da je obdavčitev prejemkov in naslova plač seveda progresivna in sicer med 32 in 42 % za večino zaposlenih, odstopajo le najvišji prejemki s tudi 60 % obdavčitvijo. Ko pa k temu dodamo še davke, ki jih plačamo ob potrošnji (DDV, trošarine), je naraščanje stopnje obdavčitve z večanjem plač precej manj izrazito. Ta izračun pa smo potem "popravili" še za plačilo prispevka za pokojninsko zavarovanje (seveda samo tisti del, ki bi bil potreben za izplačevanje pokojnine v višini 65 % neto plače do največ 2.000 evrov). Prispevek za pokojnino je pravzaprav neto prejemek, le da ga prejemamo po upokojitvi. Po tej korekciji se dejanska obdavčitev naših skupnih prejemkov giblje med 32 in 38 % celotnega zneska, le pri desetini najbolje plačanih se na koncu dvigne tudi na 60 %. V povprečju to pomeni 800 evrov mesečno na zaposlenega oziroma 500 evrov na polnoletnega državljana Slovenije. V zadnjem tekstu (vir) je nato še predstavljeno, za kakšne namene država porabi teh 500 evrov. Slika pa se spremeni, če k tej obremenitvi dodamo še obdavčitve iz naslova prejemkov iz kapitala.

 

 

Obdavčitev prihodkov iz kapitala

 

Dosedanji izračuni so veljali za dohodke iz dela, na katere državljani Slovenije letno plačajo dobrih 9 milijard evrov davkov (brez prispevka za pokojnine, ki je v bistvu odložen neto prejemek). Ob tem ima manjši del populacije finančna premoženja, ki mu prinašajo tudi prihodke iz kapitala. Za te prihodke je seveda na voljo precej manj podatkov, potrebno je nekaj več ocen, vseeno pa lahko iz javno dostopnih baz sestavimo dokaj konsistentno sliko.

 

Po zadnjih spremembah davčne zakonodaje so kapitalski prihodki obdavčeni z enotno 27,5-odstotno stopnjo. Pred izplačilom dobička nanj plačajo 19 % davka že tudi podjetja. Skupna davčna obremenitev dohodka pravnih oseb, če ga izplačamo lastniku kapitala je torej 41 %. Če smo zgoraj ugotovili, da je povprečna obremenitev dohodka iz dela 38 % (brez pokojninskega prispevka), je kapital načeloma obdavčen celo nekoliko več.

 

Seveda pa to velja samo za izplačan dobiček brez koriščenja olajšav. Zakonodaja omogoča namreč precej olajšav ter izjem, tako da je dobiček v podjetjih obdavčen v povprečju z okoli 14 %. Na drugi strani pa se izplačuje le manjši del dobička, zato je redko obdavčen z omenjenimi 41 odstotki. Večina dobičkov ostaja v podjetjih in dohodki se realizirajo šele ob prodaji naložb (ali se prenašajo v naslednji rod), ko pa je obdavčitev precej nižja. Glede na obseg prilivov davkov iz kapitala bi lahko ocenili, da je povprečna plačana davčna stopnja na kapital malo nad 20 %.

 

Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva podjetij ter seveda ves segment samostojnega podjetništva. Skupno vrednost tega premoženja ocenjujem na 30 milijard z okoli 2,5 milijardi evrov pripadajočega dobička na leto. Celotni priliv iz naslova davkov na kapital fizičnih oseb znaša približno 500 milijonov evrov (dohodnina iz premoženja ter davek na dobiček), torej dobra 20-odstotna obdavčitev.

 

Zahtevnejše pa je vprašanje distribucije tega premoženja. Pomagamo si lahko s strukturo podjetij v domači zasebni lasti glede na ocenjeno vrednost družb. Približno polovica premoženja je v družbah vrednih več kot milijon evrov z okoli 5.000 lastniki. Večino druge polovice pa predstavlja 15.000 družb in samostojnih podjetnikov, katerih družbe so vredne več kot 100 tisoč evrov. V preostalih 100 tisoč družbah in s.p. je relativno malo premoženja in še manj donosov (kapitalskih dobičkov) in zato nimajo večjega vpliva na obdavčitev.

 

Cilj analize je, da bi ugotovili skupno obdavčitev iz naslova dela in kapitala. Kot smo ugotavljali, je dejanska obdavčitev najvišjih prejemkov tudi do 60 % (sicer izjemoma, le za nekaj tisoč ljudi), za dohodke iz kapitala pa smo ocenili povprečno stopnjo v višini okoli 22 % z razponom med nič in 41 %. Vendar za razliko od obdavčitve dela dejanska stopnja obdavčitve kapitala ni odvisna od višine prejemka, temveč se razlikuje od primera do primera (odvisno tudi od tega, kako se kdo "znajde" oz. zna poiskati davčno ugodnejšo obravnavno - pri izplačilu plač teh možnosti drugačne obravnave in koriščenja različnih olajšav ni). Poleg tega imajo nekateri samo prihodke iz naslova dela in so obdavčeni po najvišji stopnji, drugi samo iz kapitala in tretji neko kombinacijo, odvisno od strukture prihodkov. 

 

Zaradi navedenih razlogov lahko izračunamo samo neko hipotetično povprečje, upoštevaje še zgoraj omenjeno distribucijo dohodkov iz kapitala. Na spodnji sliki je tako s črno črto prikazana dejanska obdavčitev prihodkov iz dela (po odbitku prispevka za pokojnino), tako kot smo računali v prejšnjih izračunih. Z rdečo črto pa je prikazano, če bi tem prejemnikom sorazmerno dodali še prihodke iz kapitala. V osnovni verziji smo predpostavili, da so ti dohodki obdavčeni s povprečno stopnjo na kapital, pri čemer imajo nekateri prejemniki te dohodke obdavčene tudi z maksimalno stopnjo v višini 41 %, drugi pa praktično neobdavčene. Poznamo npr. primere s kripto sveta in nekatere druge uspešne poslovne zgodbe, kjer plačila davka na zaslužke ni bilo. Podobno velja tudi za podjetnike, ki koristijo polne davčne olajšave, kapitala pa si niso izplačali ali pa jo bodo prodali šele po 20 letih neobdavčeno. A na drugi strani imamo tudi primere s plačevanjem polnega davka na dobiček ter izplačevanjem obdavčenih dividend, kar obremeni dohodke iz kapitala tudi za 40 %.

 

 

 

 

Na sliki je z zgornjo (modro) črto prikazana skupna obdavčitev prihodkov iz dela (davki na prejemke in potrošnjo). Črta prikazuje, da imamo zmerno progresivno obdavčitev, ki se za večino zaposlenih dviguje od 48 do 56 %, pri zadnjem odstotku najbolje plačanih zaposlenih pa preseže 60 %. Za oceno realne obdavčitve smo od davkov odšteli dejansko potrebni prispevek za pokojnino, ki je po vsebini neto izplačilo, le da v kasnejših obdobjih. To dejansko višino obdavčitve prikazuje črna črta po, kateri se obdavčitev dvigne od 32 % pri najnižjih prejemkih do 40 %, le en odstotek najbolje plačanih je obdavčen več. Kot je navedeno zgoraj, je takšen prikaz najbolj ustrezen pokazatelj višine obdavčitve.

 

Če pa k temu dodamo še dohodke od kapitala, ki so v povprečju obdavčeni manj, bi se zgornja stopnje obdavčitve gibala med 35 in 40 %. To skupno obdavčitev prikazuje rdeča neprekinjena črta. Upoštevajoč vse dohodke prebivalstva smo torej dobili neko obliko zelo zmerne progresivnosti - razne pri odstotku ljudi z najvišjimi prejemki. Glede na povprečno stopnjo obdavčitev so torej ljudje z najvišjimi skupnimi prejemki običajno obdavčeni najmanj oz. po nižji stopnji.

 

A kot rečeno, takšen izračun je zelo hipotetičen. Med prejemniki višjih dohodkov jih veliko nima dohodkov iz kapitala in ti so obdavčeni tudi po 60 %. Na drugi strani pa ima nekaj tisoč ljudi največje zaslužke iz naslova povečevanja premoženja oz. svojih finančnih naložb, na katere plačujejo relativno malo davkov, velikokrat celo nič. V tem kontekstu je potrebno spremljati in razumeti skupno obdavčitev prejemkov. Računsko smo sicer prikazali povprečje (polna rdeča črta), a potrebno je gledati celotni razpon obdavčitve med prekinjenima črtama.

 

Na koncu pa dodajam še sliko, kjer so zbrani vsi davki (tudi prispevki za pokojnine in davki na dobiček) na podoben način, kot so bili na prvi sliki zbrani podatki za Francijo. Tudi višine obdavčitve so kar podobne. Prične se nekoliko pod 50 %, nato dvigne do 53 %, najvišji pa prejemki pa so obdavčeni manj. Ob navedenih predpostavkah so povprečne stopnje pri najvišjih dohodkih v Sloveniji celo nižje, kot to velja za Francijo (tam padejo le do 47 %), a te razlike so verjetno rezultat načina izračuna. Kot smo navedli zgoraj, najvišji dohodki peščice ljudi pravzaprav celo niso obdavčeni in verjetno podobno velja tudi za Francijo, zato je verjetno njihova zgornja stopnja 47 % nekoliko vprašljiva. Pa tudi sicer je v prikazu skupne obdavčitve verjetno bolj pravilno, da realno potrebne prispevke za pokojnino obravnavamo kot naše neto prejemke, le da z zamikom.

 

 



 

Z vidika splošnega prepričanja, da je pri nas obdavčitev močno progresivna, so takšni rezultati najbrž presenetljivi. Bistveno nižje obdavčeni kapitalski prejemki pač znižujejo povprečne stopnje davkov pri najvišjih zaslužkih, kljub temu, da imamo pri ostalih davkih primerjalno z drugimi državami kar visoko progresivnost. Seveda pa se s praktičnega vidika pri najvišjih dohodkih iz kapitala vseeno odpira vprašanje možnosti ter upravičenosti obdavčevanja npr. po 40 %. Prejemniki visokih dohodkov iz dela plačajo nanje tudi 60 %  davkov za financiranje šolstva, zdravstva in države. Bi bilo primerno, da se s takšno stopnjo obdavči tudi izplačan kapitalski dobiček? In s kakšno stopnjo obdavčiti dobiček, ki ga podjetnik sicer zadrži v podjetju, a ki vseeno pomeni povečanje njegove osebnega premoženja?

 

To so vsekakor dileme, s katerimi se srečujemo pri odločanju o oblikovanju konkretne davčne politike v državi in katerih se takšni izračuni povprečij seveda ne dotikajo. Kakor se sicer lahko strinjamo, da bi morala biti obdavčitev progresivna, da bi ljudje z višjimi dohodki plačevali davke po višji stopnji, imajo kapitalski prihodki še druge dimenzije in zato neposredna preslikava najbrž ni upravičena. Ti dohodki namreč v pretežni meri ostajajo v podjetjih in so namenjeni financiranju nadaljnje rasti. Omejitve pa so vsekakor tudi nizka obdavčitev teh prejemkov v drugih državah in bistveno odstopanje bi imelo učinke na izkazovanje teh dohodkov v naši državi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
3
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.224
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.914
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.212
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.897
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.335
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.568