Razkrivamo

Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče

Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi napadi na ameriški letalski oporišči v Iraku. Tja je Teheran demonstrativno izstrelil 22 raket, ki pa dejansko niso zadele ničesar in nikogar. Predstava za domačo iransko javnost, ki jo je likvidacija generala Soleimanija združila v odporu do ameriške hegemonije, tako da je vsaj za nekaj časa pozabljeno nezadovoljstvo zaradi ekonomskih in socialnih razmer doma. Iranci, še posebej mladi, so namreč pred izbruhom najnovejšega konflikta z Američani demonstrirali proti štirideset let dolgi diktaturi konservativnega islamskega klera. Ali lahko konflikt z Američani izkoristi vojska in okrepi svoj položaj v Iranu? To bi se lahko zgodilo, a na račun vpliva verskih voditeljev, kar implicira notranjepolitične razsežnosti Soleimenijeve likvidacije v Bagdadu. Pojavljajo se celo prvi namigi o "notranjih spletkah".

08.01.2020 22:13
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Iran   Združene države Amerike   Irak   konflikt   general Soleimani   Bagdad   Perzijski zaliv

Iranska tradicija dopušča, da si človek za maščevanje vzame čas. Če je potrebno, veliko časa.

 

Nekaj negotovosti v sliko doslej relativno predvidljivega konflikta med Iranom in Združenimi državami Amerike vnaša edinole "nesreča" ukrajinskega potniškega letala vrste boeing 737-800 v bližini Teherana, saj sodeč po posnetkih in razbitinah ni šlo za tehnično napako ali odpoved motorja, pač pa za "dogodek" v zraku, zaradi katerega je letalo razneslo. Svojevrstna ironija usode je, da je bilo na tem ukrajinskem letalu kar 60 kanadskih državljanov. Prav Kanada pa je bila davnega leta 1979 tista tiha ameriška zaveznica, ki je kot nevtralna država pomagala pri reševanju ujetih diplomatov z obleganega veleposlaništva Združenih držav v Teheranu.

 

Padec skorumpiranega šaha Reze Pahlavija oziroma islamska revolucija, ki je na oblast naplavila imama Homeinija, je obenem tudi tisti historični momentum, od katerega dalje so se odnosi med ZDA in nekdanjo Perzijo samo še poslabševali. Ne le Združene države, pač pa takorekoč ves Zahod je po letu 1979 do iranske islamske republike vzpostavil svojevrstno diplomatsko, politično in ekonomsko karanteno, ki se je v zadnjih letih le še okrepila zaradi iranskega vztrajanja pri jedrskem programu z vojaškimi ambicijami. Zaradi tega si je Teheran na glavo nakopal stroge ameriške sankcije, izvolitev Donalda Trumpa pa je, vsaj na prvi pogled, prinesla novo poslabšanje v odnosih med državama. Če je Trump pokazal precej razumevanja do Severne Koreje in njenih jedrskih poskusov - pa je bila ta država dolga leta prva na ameriškem seznamu držav na t.i. osi zla - v primeru islamske republike ni popustil niti za milimeter.

 

 

Razbitine ukrajinskega boeinga 737-800 blizu Teherana.

 

 

Prav zato je bil včerajšnji govor predsednika Trumpa za marsikoga svojevrstno presenečenje, saj ni dodatno zaostroval že tako pregrete retorike do Irana, pač pa je umiril strasti in precej neposredno pozval k dialogu. Odprto ostaja le še vprašanje ameriške vojaške prisotnosti v Iraku (kjer je trenutno okoli 5.000 vojakov), kajti po trditvah iraške vlade naj bi ameriški predsednik v pismu, menda poslanem po pomoti (?), nakazal možnost umika v celoti, kar pa je Trump kasneje zanikal oziroma dejal, da se njihova vojska lahko umakne samo v primeru, če Iračani povrnejo stroške, ki so jih Združene države imele z graditvijo vojaških baz v Iraku. No, izjava je nekako v stilu tiste Trumpove o zidu na južni meji ZDA, ki naj bi ga financirala Mehika.

 

Trumpov govor je sicer šel v eter šele dobrih 12 ur po nočnih raketnih napadih na dve ameriški letalski bazi v Iraku (Erbil v Kurdistanu ter Al Asad severozahodno od Bagdada), kamor naj bi iranska revolucionarna garda, katere visoki poveljnik je bil pokojni general Qassim Soleimani, izstrelila 22 raket zemlja-zemlja, ki pa niso ubile ali poškodovale nikogar izmed tam nastanjenih ameriških vojakov.

 

S tem v zvezi se zastavljata vsaj dve vprašanji:

 

(1) zakaj je Trump potreboval več kot pol dneva za odziv?

 

(2) kako je možno, da 22 iranskih balističnih raket ni zadelo ničesar?

 

 

Ugibanj o tem, kdo dejansko poveljuje ameriški vojski, ni videti konca. Trump namreč včasih deluje podobno izgubljeno kot George Walker Bush tistega dopoldneva 11. septembra 2001, ko se je "dogajala zgodovina". Busha je presenetila med obiskom nekega vrtca ali šole v Teksasu, obdanega z otroki, ko se je več neskončno dolgih minut zdelo, da ameriški predsednik ne ve, kaj bi in da predvsem nima pojma, kaj se dogaja. Pri Trumpu so občutki podobni, morda le s to razliko, da nikoli ni deloval kot militarist ali politik, ki ga fascinira vojaški stroj. Morda je to razlog, da je za zdaj še vedno edini ameriški predsednik v zadnjih štiridesetih letih, ki (še) ni začel nobene vojne. Tudi zadnja zaostrovanja z Iranom kažejo, da bo morda vztrajal pri tem in da bi si za razliko od precenjenega Baracka Obame celo zaslužil Nobelovo nagrado za mir.

 

 

Zločinska Amerika kot zunanji sovražnik je kot naročena za okrepitev teokratskega režima v Iranu.

 

 

Naslednje zanimivo vprašanje se tiče intenzivnosti dolgo napovedovanega iranskega maščevanja "zločinski Ameriki". Kako to, da je bilo to maščevanje tako humano, če pa je režim v Teheranu zadnje dni besneče obljubljal, da bodo Američani drago plačali umor generala Soleimanija? Gre vsekakor za tehtno vprašanje. Iranski mediji, ki so vsi po vrsti pod nadzorom režima, prinašajo nekoliko drugačno sliko, saj poročajo o več kot sto mrtvih in ranjenih, kar je številka, ki morda vsaj malo odtehta smrt njihovega mučeniškega generala. Kar spet nakazuje na to, da je bilo torkovo nočno raketiranje dveh ciljev v Iraku dejansko predstava za domačo iransko javnost, ki jo je režimska duhovščina tako nakurila, da so jim dejansko morali pokazati nekaj spektakularnih posnetkov nočnega raketnega šova.

 

Ali je potemtakem celotna konfrontacija med Iranom in Združenimi državami nadzorovana oziroma do določene mere celo dogovorjena? Vse več je indicev, da ne gre za teorijo zarote. Za zdaj je edina prava žrtev general Soleimani, ki so ga zvabili v past, saj je 3. januarja priletel v Bagdad s točno določeno misijo, počutil se je varnega in očitno se mu ni niti sanjalo, da so bili o njegovem prihodu obveščeni Američani, ki so nadenj poslali dron z raketami. Ali je režim v Teheranu vedel, kaj se pripravlja? Če so se ga iz kakršnega koli razloga želeli znebiti, potem so ga res mojstrsko "prodali" sovražniku (Američanom oziroma Savdijcem). O tem, ali je bil general res ameriški sovražnik, lahko prav tako razpravljamo. Dejstvo je, da so Američani z njim sodelovali v več vojaških operacijah proti Islamski državi (na ozemlju Iraka in Sirije). Kdo natanko je odločil, da se ga je treba znebiti, morda ne bomo nikoli izvedeli. Kot tudi ne razloga za to. Kaj je Soleimani vedel oziroma kaj je načrtoval, da je postal preveč nevaren? In komu? So se z njegovo odstranitvijo strinjali tudi v Teheranu?

 

 

General Soleimeni in iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei.

 

 

Ali je torej iransko raketiranje ameriških clljev v Iraku proporcionalen odgovor na Soleimanijevo smrt? Simbolično ni nepomembno, kajti poslati 22 raket nad najmočnejšo armado na svetu in ostati živ, je vsekakor propagandno izjemno dober material. Nekateri poznavalci razmer na Bližnjem vzhodu - denimo urednik BBC za to regijo Jeremy Bowen - menijo, da je bila iranska nočna akcija dejansko edini odgovor na generalovo likvidacijo in da režim v Teheranu s tem želi zgodbo zaključiti. Jasno, če bodo to sprejeli tudi Američani. Trumpov televizijski nastop včeraj zvečer nakazuje, da je takšen razplet možen, mogoč in celo verjeten.

 

Vendar pod določenimi pogoji, opozarjata naša sogovornika, oba izvrstna poznavalca Irana. Zaradi zaščite njune integritete smo pristali na to, da ju ne bomo izpostavili z imeni. Oba se strinjata, da smo zadnjih 24 ur gledali predvsem predstavo za javnost in da je bil iranski "odgovor" na uboj (umor) generala Soleimanija v tem trenutku zadosten, čeprav blag in očitno skrbno odmerjen (zelo verjetno so Iranci prek Iračanov predhodno opozorili Američane, kateri oporišči bosta tarči njihovih raket). Vendar pa to še ne pojasni dinamike, ki nas čaka v prihodnje.

 

Iranska tradicija namreč dopušča, da si človek za maščevanje vzame čas. Če je potrebno, veliko časa. Šiiti zlepa ne pozabijo krivice in so zamerljivi. Naš sogovornik, ki je bil v Teheranu več let v pomembni diplomatski službi ene izmed večjih članic Evropske unije, je ob tem opozoril, da je bil prav ajatola Homeini prva inspiracija za samomorilske napadalce, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kar dvakrat uničili ameriško ambasado v Bejrutu. Zelo verjetno je, da bodo Iranci ponovili taktiko. V šiitski veji islama je namreč mučeništvo precej bolj pomembno in cenjeno kot pri sunitih.

 

Iranski vojaški poveljniki zagotovo ne bodo zadovoljni z 22 raketami, ki jih je revolucionarna garda izstrelila na dve ameriški bazi v Iraku in niso zadele ničesar. Garda ni del iranske vojske in razpolaga z manj sofisticirano oborožitvijo. Režim v Teheranu je kvečjemu dal možnost Trumpu, da pogoltne neškodljiv, nadzorovan napad na svojo vojsko in umiri svojo retoriko (kar se je dejansko zgodilo). Morda je s tem ugriznil v iransko vabo? Za Trumpa vojaški spopad z Iranom nekaj mesecev pred volitvami ne bi bil dober, proti bi bili tudi Demokrati. Vojna v Perzijskem zalivu je torej zadnje, kar si ta hip želijo Američani, Rusi ali Kitajci. Za Evropsko unijo pa se tako ali tako nihče več ne zmeni, saj na globalnem geostrateškem zemljevidu praktično ne obstaja.

 

Se je pa včeraj v Perzijskem zalivu zgodilo še nekaj: Iran je uradno opozoril vse zalivske države, naj ga ne izzivajo s podporo Američanom, kajti v nasprotnem primeru jih lahko doleti vojaška intervencija. To je prvič doslej, da je Iran tako neposredno zagrozil predvsem manjšim državam v Perzijskem zalivu (Bahrajn, Združeni arabski emirati, Kuvajt ...), kjer je včeraj ponoči zaradi tega zavladala panika.

 

Ni še konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
12
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
14
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.759
02/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.571
03/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 1.431
04/
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
Uredništvo
Ogledov: 1.303
05/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.449
06/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.369
07/
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
Andrej Capobianco
Ogledov: 758
08/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.052
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 910
10/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.836