Komentar

Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?

Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. Drugače bomo spet imeli na stotisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Spomniti se velja, da so se Američani iz Iraka že enkrat na hitro umaknili (leta 2011 v času predsedovanja Obame). Sledil je kaos. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat žal ni. Ne čez Atlantik ne na Bližnjem vzhodu se zanjo zaradi njene pasivnosti in šibkosti ne zmenijo. To se mora spremeniti. 

 

10.01.2020 01:37
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   Združene države   Sulejmani   Donald Trump   Izrael   Teheran   Islamska država

Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu

O politiki Združenih držav do Bližnjega vzhoda v zadnjih desetletjih bi se dalo veliko zapisati, tudi o tem, da Američani niso vedno imeli najbolj srečne roke. Podobno velja za trenutnega stanovalca Bele hiše. Odločitev predsednika Trumpa o umiku ZDA iz nuklearnega sporazuma z Iranom vsekakor spada med bolj nespametne. Podobno velja za nedavno likvidacijo poveljnika Quds (enot iranske revolucionarne garde) generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu, razen če se za tem ne skrivalo kaj več. Da je Američanom v regiji npr. pod njegovo taktirko pretila res huda neposredna nevarnost. Donald Trump se je sicer zadnje čase - vse do nedavne smrti ameriškega državljana ob raketiranju s strani proiranske milice in vpada v veleposlaništvo ZDA v iraškem glavnem mestu s strani proiranskih demonstrantov - vedel dokaj zadržano. Spomnimo se molka ob iranskem napadu na ameriško brezpilotno letalo v mednarodnem zračnem prostoru nad Perzijskim zalivom, ali na napad na savdske naftne instalacije. V njih je bilo čutiti Sulejmanijevo roko – roko poveljnika Quds enot, ki so zadolžene za operacije izven Irana in koordinatorja iranskih proksijev v regiji. Je Iran z omenjenimi akcijami poskušal, kako daleč lahko gre v konfliktu z ZDA?

 

Nuklearni sporazum z Iranom resda ni bil idealen in tu se lahko vsaj deloma strinjamo s Trumpovo kritiko. Iranske ambicije, dokopati se do nuklearnega orožja, je namreč zamrznil le za dobro desetletje. V ničemer se ni tudi dotaknil izredno vprašljivega iranskega delovanja pravzaprav rovarjenja v regiji, mnogokrat podtalnega. To vprašanje se naj bi očitno načelo kdaj kasneje. Vendar so s sprostitvijo ekonomskih sankcij ob sklenitvi nuklearnega sporazuma aktivnosti Irana v regiji dobile močno finančno injekcijo. Na nejevoljo številnih Irancev, ki doma živijo v bedi. Trumpova politika maksimalnega ekonomskega pritiska, da se Iran ponovno prisili k pogajalski mizi, kjer bi se naslovila omenjena vprašanja, vsaj zaenkrat ni rodila željenih sadov. Po uboju Sulejmanija pa celo kaže, da je Iran bližje atomski bombi kot že dolgo ne. Enako da se je njegov položaj v regiji in svetu okrepil in podobno notranja trdnost. V Iraku in Libanonu so še pred kratkim demonstrirali zoper večanje iranskega vpliva in v samem Iranu zoper politiko režimskih vodij. Ameriški napad z brezpilotnim letalom na drugega najbolj pomembnega Iranca in to v Iraku, tretji državi, so mnogi v regiji in svetu obsodili. Znotraj Irana pa je prevladal domovinski zanos. 

 

K spornim napadom z brezpilotnimi letali se je v t.i. obrambni vojni zoper teror (pripadnike Al Kaide in druge teroriste) zatekal predvsem Trumpov predhodnik Obama. Trump jih je v manjši meri le nasledil. Metoda, ker pač ne gre za klasično vojno, je sporna. Za nekatere so to izvensodni uboji. Tudi z Iranom ZDA zaenkrat formalno niso bile v  vojni. Vendar je treba dodati, da Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt omenjenega podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu. Napadi tudi na ameriške cilje z namenom, da se Američane prežene iz regije in omogoči iransko prevlado, so se izvajali bodisi neposredno, bodisi posredno preko lokalnih posrednikov (proksijev) – šiitskih milic v Iraku, Siriji, Jemnu in Libanonu. Te so bile deležne iranskega vojaškega urjenja, finančne podpore in koordinacije. ZDA so lani aprila tako Iransko revolucionarno gardo proglasile za teroristično organizacijo.

 

Po ameriškem uboju Sulejmanija in kršitvi iraške suverenosti je iraški parlament sprejel priporočilo vladi o umiku vseh tujih sil z Iraka. V mislih je imel seveda sile ZDA. Za to se seveda - kot rečeno - močno zavzema tudi sosednji Iran, pa še kdo. Ne nazadnje je tudi pri nas nekaj tistih, ki menijo, da bodo z umikom Američanov iz Iraka oziroma Bližnjega vzhoda rešene vse tamkajšnje težave. Resnici na ljubo si Američani sami že nekaj časa prizadevajo, da se umaknejo iz tega dela sveta. Začelo se je s pivot to Asia (osredotočenjem v zunanji politiki na Azijo – beri Kitajsko) Obame in nadaljevalo z odporom Trumpa do sodelovanja v "neskončnih vojnah" in dejanskim ukvarjanjem s kitajskim rivalom. Vojna z Iranom bi pomenila, da je Trump (pred volitvami) snedel lastno besedo in ZDA ošibil v tekmi s Kitajsko in Rusijo. Razvoj dogodkov v regiji pa Američanom, ki imajo tam vendarle še vedno nekaj interesov in obveznosti do zaveznikov, tega ni omogočil.

 

Vprašanje je, kakšne bi bile pravzaprav posledice hitrega umika ZDA iz regije, kdo bi bili največji luzerji in kdo bi si mel roke. 

 

Američani so se iz Iraka že enkrat na hitro umaknili, in to v času predsedovanja Obame leta 2011. Sledil je kaos, resda so korenine tega segale v obdobje nesrečnega vpada v državo Obaminega predhodnika predsednika Busha mlajšega. Kot je znano, so ZDA leta 2003 posredovale zaradi bojazni, da Irak snuje orožje za masovno uničevanje, kar pa se je kasneje izkazalo za neresnično. Sile ZDA so se v Irak (trenutno je tam kakšnih 5200 vojakov) vrnile na zaprosilo iraške vlade (pisnega sporazuma med državama) potem, ko so se enote Islamske države pred leti začele v svojem osvajalskem pohodu po Iraku in Siriji nevarno približevati iraški prestolnici. Kot je znano, je mednarodna koalicija z ZDA na čelu Islamsko državo (ISIS) vojaško porazila, ne pa povsem zatrla. Z hitrim ameriškim umikom bi ta kaj lahko vstala iz pepela. To bi ne bilo ne v interesu Iraka, ne ZDA in njihovih zaveznikov v regiji in še manj Evrope

 

Po umiku ZDA iz Iraka v bližnji prihodnosti bi v njem povsem prevladal iranski – šiitski vpliv. Iraški suniti in Kurdi (njihovi poslanci pri glasovanju v parlamentu o umiku ameriških sil niso sodelovali) bi se znašli v nezavidljivem, podrejenem položaju. To ne bi pomenilo nič dobrega za stabilnost države, pravzaprav je to recept za novo državljansko vojno. Enako velja za stabilnost regije. Sunitom bi priskočili na pomoč Savdijci in Turki. Močno bi bila prizadeta, če že ne prekinjena iraška proizvodnja nafte, kar bi povzročilo drastično povečanje njene cene na svetovnem trgu na zadovoljstvo drugih večjih proizvajalk. 

 

Prek Iraka povsem pod njegovim vplivom bi imel Iran tudi prost dostop do Sirije. Vloga Irana pri ohranjanju na oblasti tamkajšnjega samodržca in v njegovem boju zoper lastno ljudstvo je znana. Enako posledice. Še lažje in v še večjem obsegu bi lahko dostavljal vojaško pomoč proksijem v Siriji in sosednjem Libanonu. Kako bi to vplivalo na Izrael, ne gre izgubljati besed. Iran je, kot je znano, že večkrat zanikal pravico Izraela do obstoja (kot Izrael žal ne priznava pravice do lastne države Palestincem).

 

Če bi se v danih razmerah Iran bližal pridobitvi nuklearnega orožja, bi se za enak korak odločili tudi Savdska Arabija in Turčija. Vprašanje je, kako bi ob tem ravnal Izrael.

 

Skratka, nikar si ne gre želeti hitrega umika ZDA iz regije, dokler ta ne bo kolikor toliko stabilna. Drugače bomo spet imeli na sto tisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z dogovori o postavljanju odnosov v regiji na novo osnovo, z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. ZDA so že izrazile  pripravljenost za pogajanja v pismu Varnostnemu svetu OZN. Tudi iraška stran je po povračilnih raketnih napadih na iraški vojaški bazi, kjer so nastanjeni ameriški vojaki, dala vedeti, da ne išče dodatnega stopnjevanja nasilja ali vojne. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat zaradi svoje pasivnosti in šibkosti žal ni. Čas je, da se temu narediti konec. Če je EU že gospodarski in trgovinski velikan v svetu, potem naj to izkoristi  in se začne odločneje boriti za svoje interese. Stabilen Bližnji vzhod in severna Afrika vsekakor spadata mednje. Ne gre samo spet uprizoriti nekaj sestankov, podati nekaj izjav o zaskrbljenosti in pozivov k zadržanosti. Ne gre se držati čim bolj stran in upati, da bo razmere v naši soseščini uredil kdo drug. Neurejeni Bližnji vzhod bo namreč prišel k nam, pa če si še tako zatiskamo oči.

 

Ko ZDA iščejo možnosti za umik, si Rusija, Turčija in Iran krepijo vpliv in delijo vplivna območja. Politika EU čakanja in upanja, da omenjeni akterji med drugim ob tem ne bodo preveč  odvijali begunske - emigrantske pipice v smeri Evrope in ji izdale prevelikega računa za obnovo razrušenega, ni dobra politika

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156