Komentar

Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?

Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. Drugače bomo spet imeli na stotisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Spomniti se velja, da so se Američani iz Iraka že enkrat na hitro umaknili (leta 2011 v času predsedovanja Obame). Sledil je kaos. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat žal ni. Ne čez Atlantik ne na Bližnjem vzhodu se zanjo zaradi njene pasivnosti in šibkosti ne zmenijo. To se mora spremeniti. 

 

10.01.2020 01:37
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   Združene države   Sulejmani   Donald Trump   Izrael   Teheran   Islamska država

Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu

O politiki Združenih držav do Bližnjega vzhoda v zadnjih desetletjih bi se dalo veliko zapisati, tudi o tem, da Američani niso vedno imeli najbolj srečne roke. Podobno velja za trenutnega stanovalca Bele hiše. Odločitev predsednika Trumpa o umiku ZDA iz nuklearnega sporazuma z Iranom vsekakor spada med bolj nespametne. Podobno velja za nedavno likvidacijo poveljnika Quds (enot iranske revolucionarne garde) generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu, razen če se za tem ne skrivalo kaj več. Da je Američanom v regiji npr. pod njegovo taktirko pretila res huda neposredna nevarnost. Donald Trump se je sicer zadnje čase - vse do nedavne smrti ameriškega državljana ob raketiranju s strani proiranske milice in vpada v veleposlaništvo ZDA v iraškem glavnem mestu s strani proiranskih demonstrantov - vedel dokaj zadržano. Spomnimo se molka ob iranskem napadu na ameriško brezpilotno letalo v mednarodnem zračnem prostoru nad Perzijskim zalivom, ali na napad na savdske naftne instalacije. V njih je bilo čutiti Sulejmanijevo roko – roko poveljnika Quds enot, ki so zadolžene za operacije izven Irana in koordinatorja iranskih proksijev v regiji. Je Iran z omenjenimi akcijami poskušal, kako daleč lahko gre v konfliktu z ZDA?

 

Nuklearni sporazum z Iranom resda ni bil idealen in tu se lahko vsaj deloma strinjamo s Trumpovo kritiko. Iranske ambicije, dokopati se do nuklearnega orožja, je namreč zamrznil le za dobro desetletje. V ničemer se ni tudi dotaknil izredno vprašljivega iranskega delovanja pravzaprav rovarjenja v regiji, mnogokrat podtalnega. To vprašanje se naj bi očitno načelo kdaj kasneje. Vendar so s sprostitvijo ekonomskih sankcij ob sklenitvi nuklearnega sporazuma aktivnosti Irana v regiji dobile močno finančno injekcijo. Na nejevoljo številnih Irancev, ki doma živijo v bedi. Trumpova politika maksimalnega ekonomskega pritiska, da se Iran ponovno prisili k pogajalski mizi, kjer bi se naslovila omenjena vprašanja, vsaj zaenkrat ni rodila željenih sadov. Po uboju Sulejmanija pa celo kaže, da je Iran bližje atomski bombi kot že dolgo ne. Enako da se je njegov položaj v regiji in svetu okrepil in podobno notranja trdnost. V Iraku in Libanonu so še pred kratkim demonstrirali zoper večanje iranskega vpliva in v samem Iranu zoper politiko režimskih vodij. Ameriški napad z brezpilotnim letalom na drugega najbolj pomembnega Iranca in to v Iraku, tretji državi, so mnogi v regiji in svetu obsodili. Znotraj Irana pa je prevladal domovinski zanos. 

 

K spornim napadom z brezpilotnimi letali se je v t.i. obrambni vojni zoper teror (pripadnike Al Kaide in druge teroriste) zatekal predvsem Trumpov predhodnik Obama. Trump jih je v manjši meri le nasledil. Metoda, ker pač ne gre za klasično vojno, je sporna. Za nekatere so to izvensodni uboji. Tudi z Iranom ZDA zaenkrat formalno niso bile v  vojni. Vendar je treba dodati, da Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt omenjenega podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu. Napadi tudi na ameriške cilje z namenom, da se Američane prežene iz regije in omogoči iransko prevlado, so se izvajali bodisi neposredno, bodisi posredno preko lokalnih posrednikov (proksijev) – šiitskih milic v Iraku, Siriji, Jemnu in Libanonu. Te so bile deležne iranskega vojaškega urjenja, finančne podpore in koordinacije. ZDA so lani aprila tako Iransko revolucionarno gardo proglasile za teroristično organizacijo.

 

Po ameriškem uboju Sulejmanija in kršitvi iraške suverenosti je iraški parlament sprejel priporočilo vladi o umiku vseh tujih sil z Iraka. V mislih je imel seveda sile ZDA. Za to se seveda - kot rečeno - močno zavzema tudi sosednji Iran, pa še kdo. Ne nazadnje je tudi pri nas nekaj tistih, ki menijo, da bodo z umikom Američanov iz Iraka oziroma Bližnjega vzhoda rešene vse tamkajšnje težave. Resnici na ljubo si Američani sami že nekaj časa prizadevajo, da se umaknejo iz tega dela sveta. Začelo se je s pivot to Asia (osredotočenjem v zunanji politiki na Azijo – beri Kitajsko) Obame in nadaljevalo z odporom Trumpa do sodelovanja v "neskončnih vojnah" in dejanskim ukvarjanjem s kitajskim rivalom. Vojna z Iranom bi pomenila, da je Trump (pred volitvami) snedel lastno besedo in ZDA ošibil v tekmi s Kitajsko in Rusijo. Razvoj dogodkov v regiji pa Američanom, ki imajo tam vendarle še vedno nekaj interesov in obveznosti do zaveznikov, tega ni omogočil.

 

Vprašanje je, kakšne bi bile pravzaprav posledice hitrega umika ZDA iz regije, kdo bi bili največji luzerji in kdo bi si mel roke. 

 

Američani so se iz Iraka že enkrat na hitro umaknili, in to v času predsedovanja Obame leta 2011. Sledil je kaos, resda so korenine tega segale v obdobje nesrečnega vpada v državo Obaminega predhodnika predsednika Busha mlajšega. Kot je znano, so ZDA leta 2003 posredovale zaradi bojazni, da Irak snuje orožje za masovno uničevanje, kar pa se je kasneje izkazalo za neresnično. Sile ZDA so se v Irak (trenutno je tam kakšnih 5200 vojakov) vrnile na zaprosilo iraške vlade (pisnega sporazuma med državama) potem, ko so se enote Islamske države pred leti začele v svojem osvajalskem pohodu po Iraku in Siriji nevarno približevati iraški prestolnici. Kot je znano, je mednarodna koalicija z ZDA na čelu Islamsko državo (ISIS) vojaško porazila, ne pa povsem zatrla. Z hitrim ameriškim umikom bi ta kaj lahko vstala iz pepela. To bi ne bilo ne v interesu Iraka, ne ZDA in njihovih zaveznikov v regiji in še manj Evrope

 

Po umiku ZDA iz Iraka v bližnji prihodnosti bi v njem povsem prevladal iranski – šiitski vpliv. Iraški suniti in Kurdi (njihovi poslanci pri glasovanju v parlamentu o umiku ameriških sil niso sodelovali) bi se znašli v nezavidljivem, podrejenem položaju. To ne bi pomenilo nič dobrega za stabilnost države, pravzaprav je to recept za novo državljansko vojno. Enako velja za stabilnost regije. Sunitom bi priskočili na pomoč Savdijci in Turki. Močno bi bila prizadeta, če že ne prekinjena iraška proizvodnja nafte, kar bi povzročilo drastično povečanje njene cene na svetovnem trgu na zadovoljstvo drugih večjih proizvajalk. 

 

Prek Iraka povsem pod njegovim vplivom bi imel Iran tudi prost dostop do Sirije. Vloga Irana pri ohranjanju na oblasti tamkajšnjega samodržca in v njegovem boju zoper lastno ljudstvo je znana. Enako posledice. Še lažje in v še večjem obsegu bi lahko dostavljal vojaško pomoč proksijem v Siriji in sosednjem Libanonu. Kako bi to vplivalo na Izrael, ne gre izgubljati besed. Iran je, kot je znano, že večkrat zanikal pravico Izraela do obstoja (kot Izrael žal ne priznava pravice do lastne države Palestincem).

 

Če bi se v danih razmerah Iran bližal pridobitvi nuklearnega orožja, bi se za enak korak odločili tudi Savdska Arabija in Turčija. Vprašanje je, kako bi ob tem ravnal Izrael.

 

Skratka, nikar si ne gre želeti hitrega umika ZDA iz regije, dokler ta ne bo kolikor toliko stabilna. Drugače bomo spet imeli na sto tisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z dogovori o postavljanju odnosov v regiji na novo osnovo, z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. ZDA so že izrazile  pripravljenost za pogajanja v pismu Varnostnemu svetu OZN. Tudi iraška stran je po povračilnih raketnih napadih na iraški vojaški bazi, kjer so nastanjeni ameriški vojaki, dala vedeti, da ne išče dodatnega stopnjevanja nasilja ali vojne. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat zaradi svoje pasivnosti in šibkosti žal ni. Čas je, da se temu narediti konec. Če je EU že gospodarski in trgovinski velikan v svetu, potem naj to izkoristi  in se začne odločneje boriti za svoje interese. Stabilen Bližnji vzhod in severna Afrika vsekakor spadata mednje. Ne gre samo spet uprizoriti nekaj sestankov, podati nekaj izjav o zaskrbljenosti in pozivov k zadržanosti. Ne gre se držati čim bolj stran in upati, da bo razmere v naši soseščini uredil kdo drug. Neurejeni Bližnji vzhod bo namreč prišel k nam, pa če si še tako zatiskamo oči.

 

Ko ZDA iščejo možnosti za umik, si Rusija, Turčija in Iran krepijo vpliv in delijo vplivna območja. Politika EU čakanja in upanja, da omenjeni akterji med drugim ob tem ne bodo preveč  odvijali begunske - emigrantske pipice v smeri Evrope in ji izdale prevelikega računa za obnovo razrušenega, ni dobra politika

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
2
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.425
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.835
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.911
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.001
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.545
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.144
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.062
09/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.574
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.170