Komentar

Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?

Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. Drugače bomo spet imeli na stotisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Spomniti se velja, da so se Američani iz Iraka že enkrat na hitro umaknili (leta 2011 v času predsedovanja Obame). Sledil je kaos. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat žal ni. Ne čez Atlantik ne na Bližnjem vzhodu se zanjo zaradi njene pasivnosti in šibkosti ne zmenijo. To se mora spremeniti. 

 

10.01.2020 01:37
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Iran   Združene države   Sulejmani   Donald Trump   Izrael   Teheran   Islamska država

Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu

O politiki Združenih držav do Bližnjega vzhoda v zadnjih desetletjih bi se dalo veliko zapisati, tudi o tem, da Američani niso vedno imeli najbolj srečne roke. Podobno velja za trenutnega stanovalca Bele hiše. Odločitev predsednika Trumpa o umiku ZDA iz nuklearnega sporazuma z Iranom vsekakor spada med bolj nespametne. Podobno velja za nedavno likvidacijo poveljnika Quds (enot iranske revolucionarne garde) generala Kasema Sulejmanija v Bagdadu, razen če se za tem ne skrivalo kaj več. Da je Američanom v regiji npr. pod njegovo taktirko pretila res huda neposredna nevarnost. Donald Trump se je sicer zadnje čase - vse do nedavne smrti ameriškega državljana ob raketiranju s strani proiranske milice in vpada v veleposlaništvo ZDA v iraškem glavnem mestu s strani proiranskih demonstrantov - vedel dokaj zadržano. Spomnimo se molka ob iranskem napadu na ameriško brezpilotno letalo v mednarodnem zračnem prostoru nad Perzijskim zalivom, ali na napad na savdske naftne instalacije. V njih je bilo čutiti Sulejmanijevo roko – roko poveljnika Quds enot, ki so zadolžene za operacije izven Irana in koordinatorja iranskih proksijev v regiji. Je Iran z omenjenimi akcijami poskušal, kako daleč lahko gre v konfliktu z ZDA?

 

Nuklearni sporazum z Iranom resda ni bil idealen in tu se lahko vsaj deloma strinjamo s Trumpovo kritiko. Iranske ambicije, dokopati se do nuklearnega orožja, je namreč zamrznil le za dobro desetletje. V ničemer se ni tudi dotaknil izredno vprašljivega iranskega delovanja pravzaprav rovarjenja v regiji, mnogokrat podtalnega. To vprašanje se naj bi očitno načelo kdaj kasneje. Vendar so s sprostitvijo ekonomskih sankcij ob sklenitvi nuklearnega sporazuma aktivnosti Irana v regiji dobile močno finančno injekcijo. Na nejevoljo številnih Irancev, ki doma živijo v bedi. Trumpova politika maksimalnega ekonomskega pritiska, da se Iran ponovno prisili k pogajalski mizi, kjer bi se naslovila omenjena vprašanja, vsaj zaenkrat ni rodila željenih sadov. Po uboju Sulejmanija pa celo kaže, da je Iran bližje atomski bombi kot že dolgo ne. Enako da se je njegov položaj v regiji in svetu okrepil in podobno notranja trdnost. V Iraku in Libanonu so še pred kratkim demonstrirali zoper večanje iranskega vpliva in v samem Iranu zoper politiko režimskih vodij. Ameriški napad z brezpilotnim letalom na drugega najbolj pomembnega Iranca in to v Iraku, tretji državi, so mnogi v regiji in svetu obsodili. Znotraj Irana pa je prevladal domovinski zanos. 

 

K spornim napadom z brezpilotnimi letali se je v t.i. obrambni vojni zoper teror (pripadnike Al Kaide in druge teroriste) zatekal predvsem Trumpov predhodnik Obama. Trump jih je v manjši meri le nasledil. Metoda, ker pač ne gre za klasično vojno, je sporna. Za nekatere so to izvensodni uboji. Tudi z Iranom ZDA zaenkrat formalno niso bile v  vojni. Vendar je treba dodati, da Sulejmani vsekakor ni bil kakšna nedolžna ovčka. Bil je pravzaprav arhitekt omenjenega podtalnega in marsikdaj teroristično obarvanega delovanja Irana v regiji in svetu. Napadi tudi na ameriške cilje z namenom, da se Američane prežene iz regije in omogoči iransko prevlado, so se izvajali bodisi neposredno, bodisi posredno preko lokalnih posrednikov (proksijev) – šiitskih milic v Iraku, Siriji, Jemnu in Libanonu. Te so bile deležne iranskega vojaškega urjenja, finančne podpore in koordinacije. ZDA so lani aprila tako Iransko revolucionarno gardo proglasile za teroristično organizacijo.

 

Po ameriškem uboju Sulejmanija in kršitvi iraške suverenosti je iraški parlament sprejel priporočilo vladi o umiku vseh tujih sil z Iraka. V mislih je imel seveda sile ZDA. Za to se seveda - kot rečeno - močno zavzema tudi sosednji Iran, pa še kdo. Ne nazadnje je tudi pri nas nekaj tistih, ki menijo, da bodo z umikom Američanov iz Iraka oziroma Bližnjega vzhoda rešene vse tamkajšnje težave. Resnici na ljubo si Američani sami že nekaj časa prizadevajo, da se umaknejo iz tega dela sveta. Začelo se je s pivot to Asia (osredotočenjem v zunanji politiki na Azijo – beri Kitajsko) Obame in nadaljevalo z odporom Trumpa do sodelovanja v "neskončnih vojnah" in dejanskim ukvarjanjem s kitajskim rivalom. Vojna z Iranom bi pomenila, da je Trump (pred volitvami) snedel lastno besedo in ZDA ošibil v tekmi s Kitajsko in Rusijo. Razvoj dogodkov v regiji pa Američanom, ki imajo tam vendarle še vedno nekaj interesov in obveznosti do zaveznikov, tega ni omogočil.

 

Vprašanje je, kakšne bi bile pravzaprav posledice hitrega umika ZDA iz regije, kdo bi bili največji luzerji in kdo bi si mel roke. 

 

Američani so se iz Iraka že enkrat na hitro umaknili, in to v času predsedovanja Obame leta 2011. Sledil je kaos, resda so korenine tega segale v obdobje nesrečnega vpada v državo Obaminega predhodnika predsednika Busha mlajšega. Kot je znano, so ZDA leta 2003 posredovale zaradi bojazni, da Irak snuje orožje za masovno uničevanje, kar pa se je kasneje izkazalo za neresnično. Sile ZDA so se v Irak (trenutno je tam kakšnih 5200 vojakov) vrnile na zaprosilo iraške vlade (pisnega sporazuma med državama) potem, ko so se enote Islamske države pred leti začele v svojem osvajalskem pohodu po Iraku in Siriji nevarno približevati iraški prestolnici. Kot je znano, je mednarodna koalicija z ZDA na čelu Islamsko državo (ISIS) vojaško porazila, ne pa povsem zatrla. Z hitrim ameriškim umikom bi ta kaj lahko vstala iz pepela. To bi ne bilo ne v interesu Iraka, ne ZDA in njihovih zaveznikov v regiji in še manj Evrope

 

Po umiku ZDA iz Iraka v bližnji prihodnosti bi v njem povsem prevladal iranski – šiitski vpliv. Iraški suniti in Kurdi (njihovi poslanci pri glasovanju v parlamentu o umiku ameriških sil niso sodelovali) bi se znašli v nezavidljivem, podrejenem položaju. To ne bi pomenilo nič dobrega za stabilnost države, pravzaprav je to recept za novo državljansko vojno. Enako velja za stabilnost regije. Sunitom bi priskočili na pomoč Savdijci in Turki. Močno bi bila prizadeta, če že ne prekinjena iraška proizvodnja nafte, kar bi povzročilo drastično povečanje njene cene na svetovnem trgu na zadovoljstvo drugih večjih proizvajalk. 

 

Prek Iraka povsem pod njegovim vplivom bi imel Iran tudi prost dostop do Sirije. Vloga Irana pri ohranjanju na oblasti tamkajšnjega samodržca in v njegovem boju zoper lastno ljudstvo je znana. Enako posledice. Še lažje in v še večjem obsegu bi lahko dostavljal vojaško pomoč proksijem v Siriji in sosednjem Libanonu. Kako bi to vplivalo na Izrael, ne gre izgubljati besed. Iran je, kot je znano, že večkrat zanikal pravico Izraela do obstoja (kot Izrael žal ne priznava pravice do lastne države Palestincem).

 

Če bi se v danih razmerah Iran bližal pridobitvi nuklearnega orožja, bi se za enak korak odločili tudi Savdska Arabija in Turčija. Vprašanje je, kako bi ob tem ravnal Izrael.

 

Skratka, nikar si ne gre želeti hitrega umika ZDA iz regije, dokler ta ne bo kolikor toliko stabilna. Drugače bomo spet imeli na sto tisoče beguncev na naših južnih mejah in še kaj. Stabilnosti se seveda ne bo doseglo s stopnjevanjem vojaških akcij in groženj ter sankcij, ampak z dogovori o postavljanju odnosov v regiji na novo osnovo, z diplomacijo. Ta bi morala sedaj stopiti na sceno. Pozdraviti velja vsak korak v tej smeri. ZDA so že izrazile  pripravljenost za pogajanja v pismu Varnostnemu svetu OZN. Tudi iraška stran je po povračilnih raketnih napadih na iraški vojaški bazi, kjer so nastanjeni ameriški vojaki, dala vedeti, da ne išče dodatnega stopnjevanja nasilja ali vojne. To bi bila tudi priložnost za EU, da pride na dan s svojimi pobudami, če hoče res postati geopolitični igralec. To zaenkrat zaradi svoje pasivnosti in šibkosti žal ni. Čas je, da se temu narediti konec. Če je EU že gospodarski in trgovinski velikan v svetu, potem naj to izkoristi  in se začne odločneje boriti za svoje interese. Stabilen Bližnji vzhod in severna Afrika vsekakor spadata mednje. Ne gre samo spet uprizoriti nekaj sestankov, podati nekaj izjav o zaskrbljenosti in pozivov k zadržanosti. Ne gre se držati čim bolj stran in upati, da bo razmere v naši soseščini uredil kdo drug. Neurejeni Bližnji vzhod bo namreč prišel k nam, pa če si še tako zatiskamo oči.

 

Ko ZDA iščejo možnosti za umik, si Rusija, Turčija in Iran krepijo vpliv in delijo vplivna območja. Politika EU čakanja in upanja, da omenjeni akterji med drugim ob tem ne bodo preveč  odvijali begunske - emigrantske pipice v smeri Evrope in ji izdale prevelikega računa za obnovo razrušenega, ni dobra politika

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
10
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,329
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,402
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,554
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,117
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,049
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,044
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,391
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,014
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 957
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,061