Komentar

Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)

Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče stanje duha pa je naklonjeno socializmu in se duši v nostalgiji po nekdanji razpadli skupni državi. Poiščite najmanj eno državo na svetu, ki je članica Evropske unije in zveze Nato, vendar je njeno javno mnenje skoraj enako protiameriško naravnano kot v Gazi in drugih palestinskih ozemljih. Naloga je preposta, saj takšne države zlepa ne boste našli. Razen če se ne boste res potrudili in s povečevalnim steklom na zemljevidu sveta odkrili "ljudske republike na sončni strani Alp". V tem primeru vam bo jasno, da vsak narod ne more postati nacija in si ne zasluži imeti lastne države, četudi se mu je v določenem zgodovinskem trenutku odprlo "okno priložnosti" in je zatohla provinca nenadoma postala subjekt mednarodnega prava, njena provincialna politična oligarhija pa oblast samostojne in suverene države.

12.01.2020 13:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Slovenija   Ivan Cankar   Za narodov blagor   MGL   Karl Erjavec   Borut Pahor   Irak   Slovenska vojska   Moravče   Donald Trump   Melania Trump   Leon Rupnik

Za politično nesnago ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada. Za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti krivi tujci. Kot da bi ljudstvo pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo več drugi, temveč si jo (iz)volimo sami.

Začnimo pri Cankarju, čigar satrično komedijo Za narodov blagor so v četrtek premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem: kaj je bolj fascinantnega kot to, da je neko literarno delo po skoraj natanko 120 letih najmanj enako, morda pa celo še bolj aktualno kot v času svojega nastanka?! Vmes so se rodile kar tri države, dve sta tudi že propadli, a tisto stanje duha, forma mentis, kot ga je ob prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje zaznal lucidni Ivan Cankar, se takorekoč ni spremenilo. Še hujše je. Pa je provinca vmes postala država, njeno središče prestolnica in narod nacija. In še vedno je vprašanje zornega kota tisto, ki v marsičem definira zavest posameznika: kdor danes glede na Slovenijo od zunaj podobno kot Cankar leta 1899 iz Dunaja, se mu njena politična mizerija še toliko bolj in toliko prej pokaže v svoji pravi luči. Cankar jo je pravilno označil: strahovita farsa. Dlje kot si stran od nje, bolj jo prepoznavaš in prej se razkrijejo vsi statisti in igralci v njej. Naravna reakcija je silovit odpor, ki ga dobiš. Predstavljajte si, da bi šli vsi mladi Slovenci po končanem šolanju za nekaj časa po svetu; pol se jih ne bi več vrnilo, tista druga polovica, ki bi se, pa bi šla na barikade in zahtevala ukinitev 2. republike in priključitev kakšni (normalni) državi, saj je to, kar imamo, v najboljšem primeru zgolj njena farsična karikatura.

 

Farsa, natanko tako. Farsa, v kateri glavni igralci tekmujejo med seboj, kdo bo izpadel bolj neresno, infantilno in škodoželjno. Priznam, da sem naposled tudi sam dokončno obupal nad Slovenijo kot družbeno skupnostjo in državo, saj je jasno, da jo vodijo in (na žalost) tudi predstavljajo idioti, ki bi jim morali s sodnimi odločbami prepovedati sleherno javno delovanje. Zaradi tega sem zbegan in ne vem, kaj je za to t.i. državo bolj tragikomično in tudi škodljivo: duševne motnje lokalnega Instagram influencerja Boruta Pahorja, umik šestih inštruktorjev Slovenske vojske iz Iraka zaradi zasebnih intrig Karla Erjavca ali požig lesene drvarnice z umetniškim imenom Kip svobode v Moravčah.

 

 

 

 

Moravče, če začnemo v periferiji province, so slikovit in priročen odsev zatohle doline Šentflorjanske, ki jo že desetletja ni pošteno prepihalo. Pa še takrat, ko jo je - denimo 1941. in 1991. -, se je enkrat dogodila nacionalna tragedija, ki jo narod še zdaj ni prebolel oziroma predelal (pravi mali čudež je, da se Slovenci niso pobili med sabo tudi leta 1991!). Zaradi tega se jutri, ko bo iz gorenjske smeri ponovno zasmrdelo po žveplu zlagane morale, laži in verbalnega nasilja nad vsemi, ki ne obožujejo rdeče zvezde, spomnite na uvodno dilemo: kje je še država na tem svetu, ki bi vsaj formalno spadala med svobodne in demokratične, pa je globoko v sebi še povsem prepojena z mitosom utopije 20. stoletja, zaradi katere je umrlo na milijone ljudi?

 

Kje je? V Moravčah, denimo, kjer je cankarjanski "narodov blagor" v zavetju noči zažgal skulpturo Donalda Trumpa, ki je resda karikatura umetnosti, vendar to še ne opravičuje njenega uničenja s tako simbolničnim orožjem, kot je ogenj. Kajti ogenj je sinonim grmade, ki je še ne tako dolgo tega pomenila odgovor v imenu ljudstva na dvoje nevarnosti: Turke in čarovnice. S Turki so opravili drugi in jih od leta 1592 ni več v te kraje (vrnili so se, če parafraziramo naše domoljubne sile, šele zadnja leta, preoblečeni v nezakonite prebežnike), medtem ko so zadnjo čarovnico Marino Češarek sežgali pred nekaj več kot tristo leto v Ribnici. Kasneje so namesto ljudi v teh krajih raje sežigali knjige, v revolucionarni vznesenosti pa tudi najlepše dvorce in gradove.

 

 

 

 

Požig lesene drvarnice z umetniškim imom Kip svobode je sloves te res majhne dežele spet ponesel daleč onkraj njenih visokih plotov. Domovina prve dame Združenih držav tekmuje v infantilnosti in postaja rekorderka v smešenju same sebe, zato se zdi razumljivo, da Melania Trump z njo ne želi imeti nobenega opravka več. Na njenem mestu bi ravnal enako, kajti če sredi koruznega polja streljaj od rojstne Sevnice postavijo v tvojo čast leseno kreaturo, v primerjavi s katero je vsako ptičje strašilo podobno Botticellijevi Veneri, ti res ne preostane drugega, kot da državi klovnov rečeš, oprostite moji francoščini, Fuck you, Slovenia!.

 

Ko že omenjam prvo damo in njeno emigracijo, mi na misel prihaja anekdota iz Titovih časov, ko je Josip Broz obiskal Hollywood. Bil je častni gost na slavnostnem banketu, ki so ga priredili tamkajšnji producenti in filmski ustvarjalci. Blizu v Sloveniji še danes oboževanega maršala je sedel priljuden mož, ki se je s Titom pogovarjal v srbščini. Tito ga je v nekem trenutku presenečeno vprašal, kako to, da tako dobro govori "po naše".

 

Možakar je v zadregi odgovoril: "Pa znate ... ja sam zapravo Srbin. Iz Jugoslavije sam emigrirao."

 

Tito ga pogleda z odobravanjem: "I ja bih."

 

 

***

 

Požig v Moravčah, ki je koga morda spomnil na goreče križe zloglasnega KKK v južnih državah ZDA, sovpada z razveljavitvijo obsodbe domobranskega generala Rupnika, kar je ponovno razplamtelo strasti v obeh taborih, komunističnem in antikomunističnem. Čudovito, mar ne? Večna dialektika črnih in rdečih. Morda pa do "rehabilitacije" ni prišlo po naključju prav v tem času, kajti kaj je lepšega kot malce razdeliti narodov blagor (divide et impera) in opazovati, kako se žre med seboj. V takšnem primeru se nihče ne sprašuje, kaj sploh počne vlada, kako (ne)kompetenten je njen predsednik, kakšne odločitve sprejemajo njeni ministri, še manj pa je javnost pozorna na plenilski pohod po državnih podjetjih. Ki se, če slučajno še niste opazili, nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Petrol je le vrh ledene gore.

 

Zadeva Rupnik ima torej svojo logiko. Nujnost, če hočete. Podobno "presenečenje" se je zgodilo po prvem krogu predsedniških volitev leta 2007, ko je Vrhovno sodišče slučajno razveljavilo sodbo v imenu ljudstva proti škofu Rožmanu. Lojze Peterle, ki je do takrat prepričljivo vodil v vseh javnomnenjskih anketah, je začel naglo izgubljati podporo in zaradi Rožmanove rehabilitacije gladko izgubil v drugem krogu (zmagal je nesrečni Danilo Türk). Glede na to, da je petčlanskemu senatu, ki je razveljavil sodbo proti Leonu Rupniku, predsedoval Branko Masleša, bi bil kakršen koli nadaljnji komentar odveč.

 

 

 

 

Vse skupaj je farsa. A če se je za časa Ivana Cankarja odvijala med provincialno elito liberalnega in klerikalnega tabora, ki ju je povezovala sla po oblasti, uničila pa revolucija pod zastavo NOB, je ta farsa danes prerasla v tragikomedijo nacionalnih razsežnosti. Za politično nesnago namreč ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada, za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti več krivi tujci. Toda tega kopernikanskega obrata, ki bi ga slovenska kolektivna zavest tako krvavo potrebovala, da bi to spoznala, ni in ni od nikoder.

 

Kot da bi ljudstvo, ki za zdaj še uživa v blagodejnosti gospodarske konjunkture in visoki kvaliteti življenja, pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo drugi, temveč si jo (iz)volimo sami. Zato pritoževanje čez vse bedake, klovne in lažnive prevarante v ministrskih stolčkih enostavno ni relevantno, saj smo si jih sami izbrali. Celo za Karla Erjavca, ki je zaradi volilnega kongresa svoje upokojenske stranke dokončno in nepopravljivo uničil še tistega nekaj ugleda, kot ga je imela Slovenska vojska zaradi svojih misij v tujini, ni nobenega izgovora. Tako dolgo bo na oblasti, kot bo to dopuščal ta naš prekleti narodov blagor, zaradi katerega se je Cankar na koncu povsem zapil ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.564
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.278
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412