Komentar

Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)

Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče stanje duha pa je naklonjeno socializmu in se duši v nostalgiji po nekdanji razpadli skupni državi. Poiščite najmanj eno državo na svetu, ki je članica Evropske unije in zveze Nato, vendar je njeno javno mnenje skoraj enako protiameriško naravnano kot v Gazi in drugih palestinskih ozemljih. Naloga je preposta, saj takšne države zlepa ne boste našli. Razen če se ne boste res potrudili in s povečevalnim steklom na zemljevidu sveta odkrili "ljudske republike na sončni strani Alp". V tem primeru vam bo jasno, da vsak narod ne more postati nacija in si ne zasluži imeti lastne države, četudi se mu je v določenem zgodovinskem trenutku odprlo "okno priložnosti" in je zatohla provinca nenadoma postala subjekt mednarodnega prava, njena provincialna politična oligarhija pa oblast samostojne in suverene države.

12.01.2020 13:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Slovenija   Ivan Cankar   Za narodov blagor   MGL   Karl Erjavec   Borut Pahor   Irak   Slovenska vojska   Moravče   Donald Trump   Melania Trump   Leon Rupnik

Za politično nesnago ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada. Za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti krivi tujci. Kot da bi ljudstvo pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo več drugi, temveč si jo (iz)volimo sami.

Začnimo pri Cankarju, čigar satrično komedijo Za narodov blagor so v četrtek premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem: kaj je bolj fascinantnega kot to, da je neko literarno delo po skoraj natanko 120 letih najmanj enako, morda pa celo še bolj aktualno kot v času svojega nastanka?! Vmes so se rodile kar tri države, dve sta tudi že propadli, a tisto stanje duha, forma mentis, kot ga je ob prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje zaznal lucidni Ivan Cankar, se takorekoč ni spremenilo. Še hujše je. Pa je provinca vmes postala država, njeno središče prestolnica in narod nacija. In še vedno je vprašanje zornega kota tisto, ki v marsičem definira zavest posameznika: kdor danes glede na Slovenijo od zunaj podobno kot Cankar leta 1899 iz Dunaja, se mu njena politična mizerija še toliko bolj in toliko prej pokaže v svoji pravi luči. Cankar jo je pravilno označil: strahovita farsa. Dlje kot si stran od nje, bolj jo prepoznavaš in prej se razkrijejo vsi statisti in igralci v njej. Naravna reakcija je silovit odpor, ki ga dobiš. Predstavljajte si, da bi šli vsi mladi Slovenci po končanem šolanju za nekaj časa po svetu; pol se jih ne bi več vrnilo, tista druga polovica, ki bi se, pa bi šla na barikade in zahtevala ukinitev 2. republike in priključitev kakšni (normalni) državi, saj je to, kar imamo, v najboljšem primeru zgolj njena farsična karikatura.

 

Farsa, natanko tako. Farsa, v kateri glavni igralci tekmujejo med seboj, kdo bo izpadel bolj neresno, infantilno in škodoželjno. Priznam, da sem naposled tudi sam dokončno obupal nad Slovenijo kot družbeno skupnostjo in državo, saj je jasno, da jo vodijo in (na žalost) tudi predstavljajo idioti, ki bi jim morali s sodnimi odločbami prepovedati sleherno javno delovanje. Zaradi tega sem zbegan in ne vem, kaj je za to t.i. državo bolj tragikomično in tudi škodljivo: duševne motnje lokalnega Instagram influencerja Boruta Pahorja, umik šestih inštruktorjev Slovenske vojske iz Iraka zaradi zasebnih intrig Karla Erjavca ali požig lesene drvarnice z umetniškim imenom Kip svobode v Moravčah.

 

 

 

 

Moravče, če začnemo v periferiji province, so slikovit in priročen odsev zatohle doline Šentflorjanske, ki jo že desetletja ni pošteno prepihalo. Pa še takrat, ko jo je - denimo 1941. in 1991. -, se je enkrat dogodila nacionalna tragedija, ki jo narod še zdaj ni prebolel oziroma predelal (pravi mali čudež je, da se Slovenci niso pobili med sabo tudi leta 1991!). Zaradi tega se jutri, ko bo iz gorenjske smeri ponovno zasmrdelo po žveplu zlagane morale, laži in verbalnega nasilja nad vsemi, ki ne obožujejo rdeče zvezde, spomnite na uvodno dilemo: kje je še država na tem svetu, ki bi vsaj formalno spadala med svobodne in demokratične, pa je globoko v sebi še povsem prepojena z mitosom utopije 20. stoletja, zaradi katere je umrlo na milijone ljudi?

 

Kje je? V Moravčah, denimo, kjer je cankarjanski "narodov blagor" v zavetju noči zažgal skulpturo Donalda Trumpa, ki je resda karikatura umetnosti, vendar to še ne opravičuje njenega uničenja s tako simbolničnim orožjem, kot je ogenj. Kajti ogenj je sinonim grmade, ki je še ne tako dolgo tega pomenila odgovor v imenu ljudstva na dvoje nevarnosti: Turke in čarovnice. S Turki so opravili drugi in jih od leta 1592 ni več v te kraje (vrnili so se, če parafraziramo naše domoljubne sile, šele zadnja leta, preoblečeni v nezakonite prebežnike), medtem ko so zadnjo čarovnico Marino Češarek sežgali pred nekaj več kot tristo leto v Ribnici. Kasneje so namesto ljudi v teh krajih raje sežigali knjige, v revolucionarni vznesenosti pa tudi najlepše dvorce in gradove.

 

 

 

 

Požig lesene drvarnice z umetniškim imom Kip svobode je sloves te res majhne dežele spet ponesel daleč onkraj njenih visokih plotov. Domovina prve dame Združenih držav tekmuje v infantilnosti in postaja rekorderka v smešenju same sebe, zato se zdi razumljivo, da Melania Trump z njo ne želi imeti nobenega opravka več. Na njenem mestu bi ravnal enako, kajti če sredi koruznega polja streljaj od rojstne Sevnice postavijo v tvojo čast leseno kreaturo, v primerjavi s katero je vsako ptičje strašilo podobno Botticellijevi Veneri, ti res ne preostane drugega, kot da državi klovnov rečeš, oprostite moji francoščini, Fuck you, Slovenia!.

 

Ko že omenjam prvo damo in njeno emigracijo, mi na misel prihaja anekdota iz Titovih časov, ko je Josip Broz obiskal Hollywood. Bil je častni gost na slavnostnem banketu, ki so ga priredili tamkajšnji producenti in filmski ustvarjalci. Blizu v Sloveniji še danes oboževanega maršala je sedel priljuden mož, ki se je s Titom pogovarjal v srbščini. Tito ga je v nekem trenutku presenečeno vprašal, kako to, da tako dobro govori "po naše".

 

Možakar je v zadregi odgovoril: "Pa znate ... ja sam zapravo Srbin. Iz Jugoslavije sam emigrirao."

 

Tito ga pogleda z odobravanjem: "I ja bih."

 

 

***

 

Požig v Moravčah, ki je koga morda spomnil na goreče križe zloglasnega KKK v južnih državah ZDA, sovpada z razveljavitvijo obsodbe domobranskega generala Rupnika, kar je ponovno razplamtelo strasti v obeh taborih, komunističnem in antikomunističnem. Čudovito, mar ne? Večna dialektika črnih in rdečih. Morda pa do "rehabilitacije" ni prišlo po naključju prav v tem času, kajti kaj je lepšega kot malce razdeliti narodov blagor (divide et impera) in opazovati, kako se žre med seboj. V takšnem primeru se nihče ne sprašuje, kaj sploh počne vlada, kako (ne)kompetenten je njen predsednik, kakšne odločitve sprejemajo njeni ministri, še manj pa je javnost pozorna na plenilski pohod po državnih podjetjih. Ki se, če slučajno še niste opazili, nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Petrol je le vrh ledene gore.

 

Zadeva Rupnik ima torej svojo logiko. Nujnost, če hočete. Podobno "presenečenje" se je zgodilo po prvem krogu predsedniških volitev leta 2007, ko je Vrhovno sodišče slučajno razveljavilo sodbo v imenu ljudstva proti škofu Rožmanu. Lojze Peterle, ki je do takrat prepričljivo vodil v vseh javnomnenjskih anketah, je začel naglo izgubljati podporo in zaradi Rožmanove rehabilitacije gladko izgubil v drugem krogu (zmagal je nesrečni Danilo Türk). Glede na to, da je petčlanskemu senatu, ki je razveljavil sodbo proti Leonu Rupniku, predsedoval Branko Masleša, bi bil kakršen koli nadaljnji komentar odveč.

 

 

 

 

Vse skupaj je farsa. A če se je za časa Ivana Cankarja odvijala med provincialno elito liberalnega in klerikalnega tabora, ki ju je povezovala sla po oblasti, uničila pa revolucija pod zastavo NOB, je ta farsa danes prerasla v tragikomedijo nacionalnih razsežnosti. Za politično nesnago namreč ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada, za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti več krivi tujci. Toda tega kopernikanskega obrata, ki bi ga slovenska kolektivna zavest tako krvavo potrebovala, da bi to spoznala, ni in ni od nikoder.

 

Kot da bi ljudstvo, ki za zdaj še uživa v blagodejnosti gospodarske konjunkture in visoki kvaliteti življenja, pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo drugi, temveč si jo (iz)volimo sami. Zato pritoževanje čez vse bedake, klovne in lažnive prevarante v ministrskih stolčkih enostavno ni relevantno, saj smo si jih sami izbrali. Celo za Karla Erjavca, ki je zaradi volilnega kongresa svoje upokojenske stranke dokončno in nepopravljivo uničil še tistega nekaj ugleda, kot ga je imela Slovenska vojska zaradi svojih misij v tujini, ni nobenega izgovora. Tako dolgo bo na oblasti, kot bo to dopuščal ta naš prekleti narodov blagor, zaradi katerega se je Cankar na koncu povsem zapil ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.238
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.343
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.107
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.569