Komentar

Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)

Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče stanje duha pa je naklonjeno socializmu in se duši v nostalgiji po nekdanji razpadli skupni državi. Poiščite najmanj eno državo na svetu, ki je članica Evropske unije in zveze Nato, vendar je njeno javno mnenje skoraj enako protiameriško naravnano kot v Gazi in drugih palestinskih ozemljih. Naloga je preposta, saj takšne države zlepa ne boste našli. Razen če se ne boste res potrudili in s povečevalnim steklom na zemljevidu sveta odkrili "ljudske republike na sončni strani Alp". V tem primeru vam bo jasno, da vsak narod ne more postati nacija in si ne zasluži imeti lastne države, četudi se mu je v določenem zgodovinskem trenutku odprlo "okno priložnosti" in je zatohla provinca nenadoma postala subjekt mednarodnega prava, njena provincialna politična oligarhija pa oblast samostojne in suverene države.

12.01.2020 13:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Slovenija   Ivan Cankar   Za narodov blagor   MGL   Karl Erjavec   Borut Pahor   Irak   Slovenska vojska   Moravče   Donald Trump   Melania Trump   Leon Rupnik

Za politično nesnago ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada. Za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti krivi tujci. Kot da bi ljudstvo pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo več drugi, temveč si jo (iz)volimo sami.

Začnimo pri Cankarju, čigar satrično komedijo Za narodov blagor so v četrtek premierno uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem: kaj je bolj fascinantnega kot to, da je neko literarno delo po skoraj natanko 120 letih najmanj enako, morda pa celo še bolj aktualno kot v času svojega nastanka?! Vmes so se rodile kar tri države, dve sta tudi že propadli, a tisto stanje duha, forma mentis, kot ga je ob prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje zaznal lucidni Ivan Cankar, se takorekoč ni spremenilo. Še hujše je. Pa je provinca vmes postala država, njeno središče prestolnica in narod nacija. In še vedno je vprašanje zornega kota tisto, ki v marsičem definira zavest posameznika: kdor danes glede na Slovenijo od zunaj podobno kot Cankar leta 1899 iz Dunaja, se mu njena politična mizerija še toliko bolj in toliko prej pokaže v svoji pravi luči. Cankar jo je pravilno označil: strahovita farsa. Dlje kot si stran od nje, bolj jo prepoznavaš in prej se razkrijejo vsi statisti in igralci v njej. Naravna reakcija je silovit odpor, ki ga dobiš. Predstavljajte si, da bi šli vsi mladi Slovenci po končanem šolanju za nekaj časa po svetu; pol se jih ne bi več vrnilo, tista druga polovica, ki bi se, pa bi šla na barikade in zahtevala ukinitev 2. republike in priključitev kakšni (normalni) državi, saj je to, kar imamo, v najboljšem primeru zgolj njena farsična karikatura.

 

Farsa, natanko tako. Farsa, v kateri glavni igralci tekmujejo med seboj, kdo bo izpadel bolj neresno, infantilno in škodoželjno. Priznam, da sem naposled tudi sam dokončno obupal nad Slovenijo kot družbeno skupnostjo in državo, saj je jasno, da jo vodijo in (na žalost) tudi predstavljajo idioti, ki bi jim morali s sodnimi odločbami prepovedati sleherno javno delovanje. Zaradi tega sem zbegan in ne vem, kaj je za to t.i. državo bolj tragikomično in tudi škodljivo: duševne motnje lokalnega Instagram influencerja Boruta Pahorja, umik šestih inštruktorjev Slovenske vojske iz Iraka zaradi zasebnih intrig Karla Erjavca ali požig lesene drvarnice z umetniškim imenom Kip svobode v Moravčah.

 

 

 

 

Moravče, če začnemo v periferiji province, so slikovit in priročen odsev zatohle doline Šentflorjanske, ki jo že desetletja ni pošteno prepihalo. Pa še takrat, ko jo je - denimo 1941. in 1991. -, se je enkrat dogodila nacionalna tragedija, ki jo narod še zdaj ni prebolel oziroma predelal (pravi mali čudež je, da se Slovenci niso pobili med sabo tudi leta 1991!). Zaradi tega se jutri, ko bo iz gorenjske smeri ponovno zasmrdelo po žveplu zlagane morale, laži in verbalnega nasilja nad vsemi, ki ne obožujejo rdeče zvezde, spomnite na uvodno dilemo: kje je še država na tem svetu, ki bi vsaj formalno spadala med svobodne in demokratične, pa je globoko v sebi še povsem prepojena z mitosom utopije 20. stoletja, zaradi katere je umrlo na milijone ljudi?

 

Kje je? V Moravčah, denimo, kjer je cankarjanski "narodov blagor" v zavetju noči zažgal skulpturo Donalda Trumpa, ki je resda karikatura umetnosti, vendar to še ne opravičuje njenega uničenja s tako simbolničnim orožjem, kot je ogenj. Kajti ogenj je sinonim grmade, ki je še ne tako dolgo tega pomenila odgovor v imenu ljudstva na dvoje nevarnosti: Turke in čarovnice. S Turki so opravili drugi in jih od leta 1592 ni več v te kraje (vrnili so se, če parafraziramo naše domoljubne sile, šele zadnja leta, preoblečeni v nezakonite prebežnike), medtem ko so zadnjo čarovnico Marino Češarek sežgali pred nekaj več kot tristo leto v Ribnici. Kasneje so namesto ljudi v teh krajih raje sežigali knjige, v revolucionarni vznesenosti pa tudi najlepše dvorce in gradove.

 

 

 

 

Požig lesene drvarnice z umetniškim imom Kip svobode je sloves te res majhne dežele spet ponesel daleč onkraj njenih visokih plotov. Domovina prve dame Združenih držav tekmuje v infantilnosti in postaja rekorderka v smešenju same sebe, zato se zdi razumljivo, da Melania Trump z njo ne želi imeti nobenega opravka več. Na njenem mestu bi ravnal enako, kajti če sredi koruznega polja streljaj od rojstne Sevnice postavijo v tvojo čast leseno kreaturo, v primerjavi s katero je vsako ptičje strašilo podobno Botticellijevi Veneri, ti res ne preostane drugega, kot da državi klovnov rečeš, oprostite moji francoščini, Fuck you, Slovenia!.

 

Ko že omenjam prvo damo in njeno emigracijo, mi na misel prihaja anekdota iz Titovih časov, ko je Josip Broz obiskal Hollywood. Bil je častni gost na slavnostnem banketu, ki so ga priredili tamkajšnji producenti in filmski ustvarjalci. Blizu v Sloveniji še danes oboževanega maršala je sedel priljuden mož, ki se je s Titom pogovarjal v srbščini. Tito ga je v nekem trenutku presenečeno vprašal, kako to, da tako dobro govori "po naše".

 

Možakar je v zadregi odgovoril: "Pa znate ... ja sam zapravo Srbin. Iz Jugoslavije sam emigrirao."

 

Tito ga pogleda z odobravanjem: "I ja bih."

 

 

***

 

Požig v Moravčah, ki je koga morda spomnil na goreče križe zloglasnega KKK v južnih državah ZDA, sovpada z razveljavitvijo obsodbe domobranskega generala Rupnika, kar je ponovno razplamtelo strasti v obeh taborih, komunističnem in antikomunističnem. Čudovito, mar ne? Večna dialektika črnih in rdečih. Morda pa do "rehabilitacije" ni prišlo po naključju prav v tem času, kajti kaj je lepšega kot malce razdeliti narodov blagor (divide et impera) in opazovati, kako se žre med seboj. V takšnem primeru se nihče ne sprašuje, kaj sploh počne vlada, kako (ne)kompetenten je njen predsednik, kakšne odločitve sprejemajo njeni ministri, še manj pa je javnost pozorna na plenilski pohod po državnih podjetjih. Ki se, če slučajno še niste opazili, nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Petrol je le vrh ledene gore.

 

Zadeva Rupnik ima torej svojo logiko. Nujnost, če hočete. Podobno "presenečenje" se je zgodilo po prvem krogu predsedniških volitev leta 2007, ko je Vrhovno sodišče slučajno razveljavilo sodbo v imenu ljudstva proti škofu Rožmanu. Lojze Peterle, ki je do takrat prepričljivo vodil v vseh javnomnenjskih anketah, je začel naglo izgubljati podporo in zaradi Rožmanove rehabilitacije gladko izgubil v drugem krogu (zmagal je nesrečni Danilo Türk). Glede na to, da je petčlanskemu senatu, ki je razveljavil sodbo proti Leonu Rupniku, predsedoval Branko Masleša, bi bil kakršen koli nadaljnji komentar odveč.

 

 

 

 

Vse skupaj je farsa. A če se je za časa Ivana Cankarja odvijala med provincialno elito liberalnega in klerikalnega tabora, ki ju je povezovala sla po oblasti, uničila pa revolucija pod zastavo NOB, je ta farsa danes prerasla v tragikomedijo nacionalnih razsežnosti. Za politično nesnago namreč ne gre več kriviti Dunaja ali Belgrada, za laži, kraje in sprenevedanja ne morejo biti več krivi tujci. Toda tega kopernikanskega obrata, ki bi ga slovenska kolektivna zavest tako krvavo potrebovala, da bi to spoznala, ni in ni od nikoder.

 

Kot da bi ljudstvo, ki za zdaj še uživa v blagodejnosti gospodarske konjunkture in visoki kvaliteti življenja, pozabilo, da nam oblasti že dolgo ne postavljajo drugi, temveč si jo (iz)volimo sami. Zato pritoževanje čez vse bedake, klovne in lažnive prevarante v ministrskih stolčkih enostavno ni relevantno, saj smo si jih sami izbrali. Celo za Karla Erjavca, ki je zaradi volilnega kongresa svoje upokojenske stranke dokončno in nepopravljivo uničil še tistega nekaj ugleda, kot ga je imela Slovenska vojska zaradi svojih misij v tujini, ni nobenega izgovora. Tako dolgo bo na oblasti, kot bo to dopuščal ta naš prekleti narodov blagor, zaradi katerega se je Cankar na koncu povsem zapil ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.203
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.421
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.800
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.158
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.364
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.205
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 402