Razkrivamo

Zupanov SAZAS si za sejnine izplača do pol milijona letno, Petrol in največji le do 40 tisočakov

Iz SAZAS-a so nam sporočili, da med leti 2008 in 2013 za sejnine namenjajo 39.900 evrov, a uradno letno poročilo pravi, da je SAZAS za sejnine v letu 2010 izplačal kar 492.855 evrov (od 15 milijonskega letnega prometa medtem, ko recimo Petrol pri dveh milijardah prometa zgolj 39.163 evrov). Sejnine si izplačujejo tudi za leto ali dve nazaj, čeprav tega dolga v bilancah ni. Ali so poneverjena letna poročila ali pa SAZAS zgolj laže? Kam se zares stekajo sredstva avtorjev?

28.08.2014 20:41
Piše: Boris Meglič

SAZAS za sejnine porablja enormno več kot največja slovenska podjetja. Foto: Wikipedia, www.mediaspeed.net. Montaža: PortalPlus

SAZAS trditev do danes še ni uspel ovreči, je pa uspel nahujskati inšpekcijo in odvetnike na Portal Plus.

 

Ob podrobnejšem pregledu letnega poročila Združenja SAZAS iz leta 2010 je razviden podatek o izplačanih sejninah v višini 492.855,92 evra in ne 39.900 evrov, kot nam uradno pojasnjujejo na SAZAS. 

Portal Plus je že pisal o nepravilnostih in potnih stroških Matjaža Zupana. Šlo je za dejstvo, da si predsednik SAZAS-a Matjaž Zupan izplača mesečne potne stroške tudi do višine štirih povprečnih plač – tako izkazuje računovodski izpis, ki smo ga pridobili. SAZAS pa, namesto da bi odgovoril na naša vprašanja, že dva meseca sproža različne postopke proti Portalu Plus

 

Ne glede na to, da smo v uredništvo Portala Plus zaradi objave tega izpisa prejeli neutemeljeno, nespodobno in močno pretirano grožnjo odvetnika SAZAS-a Sluge, da moramo SAZAS-u zaradi tega plačati preko tisoč evrov namišljenih stroškov (kar je odvetnik Sluga podkrepil celo z grožnjo uredniku, da bo šel zaradi tega v zapor), smo odločeni, da bomo o nepravilnostih in malverzacijah SAZAS-a pisali tudi v bodoče. Neutemeljene grožnje in histerija odvetnikov SAZAS-a nas pri tem ne gane, bralcem pa prikazujemo zgolj način delovanja tega združenja. Tako na podlagi interesa in pravice javnosti do obveščenosti kot svobode govora ter javnega izražanja mnenj in misli. (Ustave in ženevske konvencije o človekovih pravicah torej.)

 

SAZAS trditev do danes še ni uspel ovreči, je pa uspel nahujskati inšpekcijo in odvetnike na Portal Plus.

 

 

SAZAS novinarjem pojasnjuje, da za sejnine letno nameni 39.900 evrov, medtem ko v uradnem letnem poročilu za leto 2010 piše, da je zgolj v tem letu izplačal za 492.855 evrov sejnin, kar je 12,5-krat več, kot navajajo na SAZAS

 

Ob podrobnejšem pregledu letnega poročila Združenja SAZAS iz leta 2010 je razviden podatek o izplačanih sejninah v višini 492.855,92 evra in ne 39.900 evrov, kot nam uradno pojasnjujejo na SAZAS. Seveda, na SAZAS vselej zgolj trdijo brez dokazov in se zato njihove trditve praviloma razlikujejo od uradnih podatkov. 

 

Združenje SAZAS je, naj opozorimo, kolektivna organizacija, ki je ta status pridobila z dovoljenjem Urada RS za intelektualno lastnino, pri svojem delovanju pa jo zavezuje predvsem Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). SAZAS ima torej javna pooblastila in naj bi deloval v dobro vseh avtorjev. Tako je pomembno poudariti, da je je SAZAS od navedenega zneska v letu 2010 215.963,74 evrov namenil za poravnanje stroškov sejnin za leto 2008, za leto 2009 pa še 73.352,48 EUR (vsi navedeni zneski krepko presegajo največja slovenska podjetja, katerih finančni tok je več kot stokrat višji od SAZAS-ovega, tako kot krepko presegajo celo zneske, ki jih navaja SAZAS). 

 

Ob tem je zanimivo, da je SAZAS izplačal sejnine za nazaj, ker naj bi obstajal nek »dolg«. Ampak ta dolg v letnih poročilih 2008 in 2009 ne obstaja. Ni zapisan. Možnosti sta torej dve: ali so letna poročila SAZAS prirejena ali pa so podatke poneverili »za nazaj«. Ob tem, da se pojasnilo SAZAS-a nikakor ne ujema z zapisi v dokumentih.

 

Ob tem povejmo, da v letnih poročilih 2008 in 2009 ni možno zaslediti niti ene same besede »sejnina«. V dokumentu preprosto ne obstaja. Tako je možno z visoko verjetnostjo trditi, da je SAZAS v letih 2008 in 2009 svojemu vodstvu fiktivno izplačeval stroške sejnin, zato znesek 492.855,92 evrov lahko razumemo zgolj kot znesek, izplačan za stroške sejnin v letu 2010, saj pred tem letom o sejninah sploh ni bilo ne duha ne sluha niti uradnega poročila. Sejnine so tako očitno samo nov izum za nazaj izplačana sredstva.

 

 

Primerjava prihodkov in izplačanih sejnin med izbranimi podjetji in združenjem SAZAS

 

Letni prihodki SAZAS znašajo 15,5 milijona evrov, strošek sejnin pa 493 tisoč evrov. Petrol, za primerjavo, letno ustvari 2,08 milijarde prihodkov, za sejnine pa namenja le 39.163 evrov. Tako so prihodki Petrola 134-krat višji od prihodkov SAZAS, strošek za sejnine Petrola pa je skoraj 13- krat manjši od SAZAS-ovega stroška sejnin. Pri tem za SAZAS sploh ni navedeno, kdo je upravičen do tega zneska, oziroma ni navedenih oseb, ki so upravičene do polmilijonskih sejnin, zato lahko o upravičenosti le ugibamo in se čudimo nad astronomsko višino. Bi se pa morali dodobra nagarati zanje glede na to, koliko so zanje zapravili. 

 

 

Slika 1:

Ker je SAZAS društvo, ki deluje zasebno, a  je njegovo delovanje podvrženo državnemu nadzoru in zato javnemu interesu in, ker gre za astronomske zneske izplačanih stroškov sejnin na račun avtorjev, sem podatke primerjal s prakso izplačevanja sejnin v nekaterih slovenskih gospodarskih družbah. Tako pri SAZAS-u kot pri gospodarskih družbah je določitev višine stroškov sejnin upravičena predvsem z višino prihodkov pravnega subjekta, zato sem pri podatku o sejninah navedel tudi podatke iz letnih poročil o višini prihodkov posameznega subjekta. Viri: Letna poročila 2010 Petrol d.d., Združenje SAZAS, Krka, Gorenje, za leto 2010.

 

 

Slika 2:

Modri stolpič, ki označuje Prihodke izbranih pravnih oseb, je (ne glede na skalo) povsod izrazito višji od rumenega, ki označuje izplačane sejnine, razen v primeru SAZAS, kjer so izplačane sejnine nesorazmerne finančnemu toku. SAZAS za sejnine porablja enormno več kot največja slovenska podjetja.

 

 

Slika 3:

Iz zgornjih tabel in grafov so zelo dobro razvidna odstopanja, ne toliko med posameznimi gospodarskimi družbami kot med Združenjem SAZAS in ostalimi pravnimi subjekti. Vendar ne gre samo za višino stroškov sejnin, ki jih prejmejo osebe na vodilnih položajih (predvsem gre za nadzornike v nadzornem svetu družb), temveč tudi ali pravni subjekt na bolj ali manj transparenten način prikaže odliv sredstev za namen poplačila stroškov sejnin. Petrol d.d. Krka d.d. in Gorenje d.d. so pri navajanju upravičenih oseb do stroškov sejnin izjemno točni in vse skupaj izgleda zelo transparentno, kar za Združenje SAZAS ne moremo trditi. Slednje je v letnem poročilu 2010 zgolj zapisalo, da so stroški sejnin v letu 2010 znašali 492.855,92 EUR, ne da bi na primer specificirali, koliko znaša strošek sejnine na posamezno sejo. Da je Združenje SAZAS izjema pri tako površnem načinu objavljanja podatkov in da gospodarske družbe zasledujejo preglednejši model posredovanja podatkov, dokazujejo tabele v nadaljevanju.

 

 

Pregled prejemnikov in prejemkov z naslova sejnin po izbranih podjetjih

 

 

Petrol

Vir: Letno poročilo 2010, Petrol d.d.

 

 

Krka

 

Vir: Letno poročilo 2010, Krka d.d.

 

 

Gorenje

 

Vir: Letno poročilo 2010, Gorenje d.d.

 

 

SAZAS

 

V letnem poročilu SAZAS za leto 2010 je moč najt le golo številko brez vsakršnega pojasnila ali pa pripisa, kdo in koliko sredstev namenjenih avtorjem je prejel

 

Slika 5:

Vir: Letno poročilo 2010, Združenje SAZAS

 

 

»Britanski SAZAS« - PRS brez težav objavlja točne prihodke vodstva, medtem ko jih SAZAS skriva in grozi tistim, ki bi to objavili

 

V tujini so plače in prejemki vodstev kolektivnih organizacij javni. Tak primer je Velika Britanija. na dnu prispevka so podatki  o plačilih direktorjev angleškega PRS, Matjaž Zupan iz SAZAS pa te iste podatke skriva. Še slabše. Matjaž Zupan z denarjem avtorjev najema odvetniške pisarne, ki pomagajo skrivati te podatke in ustrahujejo vse ki jih objavijo. 

 

Dokler Matjaž Zupan ob vseh utemeljenih očitkih razlaga zgolj kako se mu godi krivica in kako pošteno predvsem pa zakonito vodi SAZAS lahko razume, da ob vseh predočenih dokazih njegove nasprotne trditve štejejo toliko kot počen groš dokler nasprotnega ne dokaže. Stalno isti odgovor, ki je tudi njegov izgovor, da »kot društvo ni dolžan podat točne podatke, naši pa niso točni«, ne podaja nikakršnih odgovorov na očitke. Potrjuje več kot zanika. 

 

Glede na to, da so v ostalih državah že prej javno objavljali prihodke direktorjev organizacij, si lahko mislimo, da je bila direktiva sprejeta zaradi takih, kot je Zaupan, ki pred avtorji in javnostjo skrivajo koliko denarja avtorjev so nakazali na svoj osebni račun (ne glede na to ali je to plača, potni strošek, nadomestilo ali sejnina)

 

Na dnu prispevka objavljamo izsek iz organizacije PRS (angleški SAZAS), ki ima 665 milijonov funtov prihodkov. Razkrita so vsa imena članov vodstva in njihova plačila. O taki transparentnosti lahko slovenski avtorji ta trenutek samo sanjajo.

 

 

SAZAS ima 15,5 milijona evrov prihodka in je za sejnine porabil pol milijona evrov, PRS pa ima 665 milijonov funtov (837 milijonov evrov) in je porabil milijon za plače vodstva

 

Sazas ki je po prihodkih 54-krat manjših (15,5 milijona) kot britanski PRS porabi za sejnine pol milijona evrov. SAZAS bi v sorazmerju za sejnine porabil 23.000 in ne 492.000 evrov.

 

Kdaj bo SAZAS v skladu z EU direktivo razkril prihodke vodstva ostaja skrivnost. Zaenkrat je jasno le, da se bodo na SAZAS temu zgolj upirali. Kako točno se prerazdeljuje denar slovenskih avtorjev, ki ga plačujemo vsi poslušalci ostaja skrivnost za zidovi SAZAS-a.

 

 

Priloga 1/3:

 

 

 

Priloga 2/3:

 

 

 

Priloga 3/3:

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
6
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
13
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
16
19.06.2019 23:59
Že dolgo nismo gledali tako javnega umiranja kakšnega podjetja, ki je registrirano v Sloveniji, kot v primeru nacionalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
11
17.06.2019 01:17
Lidia Glavina, bivša predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), je z nadzorniki dosegla sporazum o odpravnini v ... Več.
Piše: Uredništvo
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
0
16.06.2019 11:00
V sodelovanju z založbo Beletrina objavljamo sedmi, zadnji odlomek iz čitanke Vitomila Zupana z naslovomObraz sežganega. Gre za ... Več.
Piše: Uredništvo
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
9
14.06.2019 22:00
Nadaljujemo z razkrivanjem ozadja afere, ki je izbruhnila po zavrnitvi Marka Pavlihe, slovenskega kandidata za sodnika na ... Več.
Piše: Uredništvo
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
6
13.06.2019 19:00
FIHO je tista fundacija, ki je namenjena financiranju invalidskih in humanitarnih organizacij. Vsako leto razporedi kar 20 ... Več.
Piše: Igor Mekina
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
11
12.06.2019 21:00
Ko so septembra 2017 uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo v verigi petih hidroelektrarn na ... Več.
Piše: Uredništvo
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
11
11.06.2019 18:00
Novica je močno odjeknila: dr. Marko Pavliha ne more postati sodnik na Splošnem sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, kamor ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,558
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 1,945
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 1,976
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,820
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 872
06/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 937
07/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 813
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
Uredništvo
Ogledov: 889
09/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 735
10/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 699