Razkrivamo

Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije

Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Toda uradno je resnica drugačna: na ruski strani so se borili zasebni pogodbeniki, pripadniki Skupine Wagner, ki ni nič drugega kot paravojaška organizacija, povezana s Kremljem in Vladimirjem Putinom. Za razliko od Washingtona, ki svojih posebnih operacij - ena izmed njih je bila vsekakor nedavna likvidacija razvpitega iranskega generala Soleimanija na bagdadskem letališču, zaradi katere je prišlo do nevarnih zaostritev odnosov med ZDA in Iranom, ki bi vsaj teoretično lahko prerasli tudi v vojno - niti ne skriva, je delovanje ruske oblasti pod Putinom precej bolj diskretno in predvsem prikrito (bržkone tudi zaradi Putinovega vohunskega pedigreja). Skupina Wagner, o kateri piše naš irski sodelavec Shane Quinn, je postala nosilec prikritih ruskih operacij po svetu in ta trenutek deluje že na štirih kontinentih.

12.01.2020 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Skupina Wagner   Rusija   Vladimir Putin   Sirija   ZDA   Dmitrij Utkin   Jevgenij Prigožin   plačanci   Afrika   Venezuela

Ko ubijejo Wagnerjeve borce - do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje -, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Še več, Moskva se lahko mirno izogne kakršni koli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine. Od Skupine Wagner se distancira tudi, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov.

Vladimir Putin vodi Rusko federacijo že dvajset let in brez dvoma se je v tem času prisotnost Kremlja na mednarodnem prizorišču precej povečala. Oboji, prijatelji in sovražniki Rusije to verjetno priznavajo. Ponovna ruska vrnitev med globalne sile v tem stoletju je neizogibno vplivala na poslabšanje odnosov z Zahodom, posebno z Združenimi državami. Napetosti so se povečale v vzhodni Evropi in na Kavkazu, če omenimo samo ti dve območji, ko se je NATO razširil do ruskih meja, medtem ko se Moskva odziva na kar dojema kot geostrateške grožnje v sosednjih državah, kot sta Gruzija in Ukrajina. Drugo območje, na katerem je izbruhnilo nezaupanje med Ameriko in Rusijo, zadeva Bližnji vzhod, zlasti Sirijo, kjer se je po letu 2011 razvila brutalna proxy vojna, ki jo uravnavajo pretežno svetovne velesile, vendar same v njej ne sodelujejo.

 

Februarja 2018 je izbruhnil neposreden spopad med ZDA in oboroženo rusko skupino v Deir Ezzorju v vzhodni Siriji. Prvič po vietnamski vojni se je zgodilo, da so se ameriške in ruske čete spopadle med seboj. V tem primeru so Rusi, zasebni pogodbeniki, pripadali Skupini Wagner, s Kremljem povezani paravojaški organizaciji, ki naj bi jo ustanovil Jevgenij Prigožin, bogat ruski poslovnež, o vlogi katerega bo govora v nadaljevanju. Sedmega februarja 2018 je okoli 600 borcev, večinoma iz Skupine Wagner, opremljenih z ruskimi tanki in topovi, v Deir Ezzorju napadlo kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA. Cilj Wagnerjeve skupine je bilo uničenje sovražnika in zavzetje bližnje rafinerije nafte. Vendar skupina Wagner ni vedela, da se med Kurdi na tem območju nahaja več deset ameriških vojakov. Po začetku napada so Američani takoj poklicali v Washington, da naj poskrbi za izdatno podporo iz zraka.

 

 

"Putinov kuhar", kot pravijo Jevgeniju Prigožinu (desno), naj bi ustanovil Skupino Wagner pred šestimi leti.

 

 

Naslednje štiri ure so rusko enoto bombardirale sile ameriške vojske, med njimi vojna letala, artilerija in helikopterji; v napad se je vključilo tudi letalo US AC-130, imenovano največje leteče topništvo na svetu, oboroženo z različnimi topovi in gatlingovo večcevno strojnico. Ko je bilo vsega konec, je na bojišču poleg mnogih ranjenih, obležalo tudi okoli dvesto mrtvih Wagnerjevih operativcev. Nihče od Američanov ni bil ranjen.

 

 

Zgodovina nekih plačancev

 

Skupino Wagner, o kateri v zahodnih medijih pogosto trdijo, da so plačanci, sestavljajo pred kratkim upokojeni veterani ruskih služb državne varnosti, stari od 35 do 55 let, skupaj z drugimi proruskimi simpatizerji iz nekdanjih sovjetskih republik in tudi Srbije, zaveznice Kremlja. Do decembra 2017 je bilo v skupini okoli 6.000 aktivnih članov, kar je velik porast članstva od začetnih 1.000 v začetku leta 2016. Običajna mesečna plača članov se giblje od 1200 do 4000 ameriških dolarjev, kar je v ruski valuti enako 80.000 do 250.000 rubljev. Višje Wagnerjevo osebje in tisti, ki so dejavni na tujem, ponavadi prejemajo višje zneske. 

 

Prisotnost skupine Wagner so prvič zaznali pomladi 2014, ko so njene najemnike opazili sredi ruskih vojaških sil med moskovsko okupacijo Krima. V sledečih tednih so po izbruhu sovražnosti aprila 2014 videli Wagnerjeve operativce tudi na ozemlju vzhodne Ukrajine. Putinova odločitev marca 2014, da Rusiji pripoji Krim, polotok v Črnem morju, ki je bogat z naravnimi viri, so ostro kritizirali v Evropi in Severni Ameriki.

 

Vendar je prisvojitev Krima verjetno reakcija na zahodno podporo pri strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča nekaj tednov prej, v februarju 2014. Leto pozneje je predsednik Barack Obama nepričakovano potrdil vpletenost svoje vlade v odstranitev Janukoviča, ko je v živo na CNN povedal, da so "sklenili dogovor o prenosu oblasti v Ukrajini". Janukovič je bil resda skorumpiran in nepriljubljen voditelj, toda njegova odstranitev je imela resne posledice za prihodnost Ukrajine kot tudi za odnose med Zahodom in Rusijo.

 

 

Wagnerjevi plačanci trenutno delujejo v Evropi (Ukrajina), Afriki, Aziji (Bližnjem vzhodu) in Južni Ameriki.

 

 

Kdo stoji za Wagnerjem?

 

Skupino Wagner naj bi podpiral in financiral 58-letni Jevgenij Prigožin, vpliven oligarh, ki ga, neupravičeno ali ne, imenujejo Putinov kuhar. Tako kot Putin tudi Prigožin prihaja iz Sankt Peterburga (nekdanji Leningrad). Proti koncu sovjetskega obdobja so Prigožina leta 1981 poslali v zapor zaradi kraje in poneverbe; preden so ga leta 1990 izpustili, je za rešetkami preživel devet let.

 

Kaže, da je Prigožin pustil za seboj nekdanje težave z ruskim zakonom, med drugim je zdaj lastnik velikega podjetja za oskrbo s hrano in pijačo. V zadnjih mesecih je podrejen sankcijam Washingtona. Njegovo osebno premoženje, tri letala in jahta, so postali predmet sankcij ameriškega ministrstva za finance (podvrženi zasegu). Februarja 2018 ga je  Robert Mueller, nekdanji direktor FBI, obtožil domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve 2016. V začetku tega stoletja je Prigožin osebno gostil Putina v svojih restavracijah, tudi v neki prodajalni hrane blizu Moskve. 

 

Mediji so poročali, da je Prigožin ukazal omenjeni napad v vzhodni Siriji, kjer so bili nameščeni ameriški vojaki, ki je posledično povzročil prelivanje krvi. Verjetno Prigožina mikajo sirska nahajališča nafte in plina, kar morda pojasnjuje prisotnost skupine Wagner v Deiz Ezzorju, ozemlju, ki je bogato z naftnimi viri.

 

 

Putinov najljubši Ukrajinec

 

Skupino Wagner osebno vodi 49-letni Dmitrij Utkin, podpolkovnik ukrajinskega rodu, ki je tesen simpatizer Moskve. Utkin je nekdanji pripadnik posebnih enot Spetsnaz GRU, vojaške obveščevalne agencije ruskih oboroženih sil za tujino, ki je bila ustanovljena v času Stalina. Sam Putin mu je podelil državna vojaška odlikovanja; na sprejemu v Kremlju decembra 2016 se je Utkin fotografiral ob Putinu. Poleg tega ima Utkin dozdevno tesen poslovni odnos s svojim Wagnerjevim kolegom Prigožinom. Od novembra 2017 je Utkin na mestu izvršnega direktorja družbe za oskrbo s hrano in pijačo Concord management in svetovanje, ki jo je leta 2015 ustanovil Prigožin, in je njen vsaj polovični lastnik. Od leta 2011 je Prigožinova mati, Violeta Prigožin, navedena kot uradna lastnica te družbe, ki je pod sankcijami ameriške vlade. 

 

 

Podpolk. Dmitrij Utkin, ki ga je Putin osebno odlikoval, je trenutno poveljnik Skupine Wagner.

 

 

Med vojaško službo v Čečeniji je Utkin prevzel ime Wagner, od tod verjetno izvira naziv paravojaške skupine. Utkinove dejavnosti niso ušle pozornosti ameriške vlade, zato je tudi on od junija 2017 dalje deležen sankcij. Po ustanovitvi pred skoraj šestimi leti je skupina Wagner večinoma dejavna v Siriji, sledila je Putinovi odločitvi, da se bo tam vojaško angažirala. Kremeljska vpletenost v sirsko državljansko vojno je za predsednika Bašarja al-Asada pri zasuku konflikta odigrala osrednjo vlogo. 

 

Skupina Wagner se je prvič pojavila v Siriji oktobra 2015, samo nekaj dni potem, ko je Putin ukazal posredovanje v podporo sirskemu zavezniku Asadu. Zatem je skupina delovala v vrsti bitk po vsem sirskem ozemlju. Kremelj uradno ne prizna prikritih organizacij, kot je Wagner, vendar bi bilo povsem neverjetno, da bi take skupine lahko obstajale in delovale brez Putinove privolitve. Najverjetneje je skupina Wagner podaljšek dejavnosti ruske zunanje politike. Aprila 2012, na primer, je Putin označil zasebne vojaške pogodbenike kot "inštrument za realizacijo nacionalnih interesov brez neposredne udeležbe države".

 

 

Ukrajina, Sirija, Afrika, Venezuela ...

 

Vendar Putinov osebni vpliv na Skupino Wagner ni jasen. Brez dvoma lahko sklepamo, da ne bi želel, da njeni pripadniki napadejo sovražne čete, v katerih so ameriški vojaki. Le malo ljudi, če sploh kdo, želi doživeti vojno med jedrskima supersilama Ameriko in Rusijo. Kremelj je na ameriške zračne napade na skupino Wagner odgovoril protislovno in oklevajoče. Ena od koristi, ki jih ima Moskva od skupin, kot je Wagner, je njihovo tajno delovanje, pod radarjem in skrito pred očmi javnosti.

 

 

Mrtvih Wagnerjevih borcev v Rusiji ne čaka državni pogreb, saj uradno Moskva z njimi nima nič ...

 

 

Ko ubijejo Wagnerjeve borce, do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Med ruskim prebivalstvom ni priljubljeno, da njihove vojake pripeljejo domov v vrečah. Tu se Moskva lahko ogne odgovornosti in se distancira od skupine Wagner, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov. Wagnerjevo osebje deluje tudi v oddaljenih regijah, kot je Afrika, kjer so bili v prejšnjih mesecih člani skupine nastanjeni v Libiji, Sudanu in Centralnoafriški republiki. Te države se na zemljevidu nahajajo na strateško pomembnih točkah. Na primer v Libiji, ki leži ob donosnem Sredozemskem morju, so največje naftne zaloge v Afriki.

 

Po januarju 2019 se je skupina Wagner razširila v Južno Ameriko, kjer je v Venezueli, državi z največjimi znanimi nahajališči nafte na svetu, pomagala "zagotavljati varnost" predsedniku Nicolásu Maduru. Rosneft, velika ruska energetska družba pod nadzorom države, ima velike interese pri venezuelskih naravnih virih. 

 

Venezuela je v zadnjih letih kot država zdrsnila v kaos. Madurove politike so se izkazale kot škodljive in brez dvoma prispevale h krizi in k izselitvi več milijonov Venezuelcev. Vendar so se tudi Američani dejavno vpletli v Venezuelo, Trumpova administracija je javno podprla opozicijo, skupaj z uglednimi osebnostmi, Madurovimi nasprotniki, kot je Juan Guaido.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,565
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,927
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,983
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,238
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,674
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,728
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,391
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,400
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,150
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,035