Razkrivamo

Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije

Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Toda uradno je resnica drugačna: na ruski strani so se borili zasebni pogodbeniki, pripadniki Skupine Wagner, ki ni nič drugega kot paravojaška organizacija, povezana s Kremljem in Vladimirjem Putinom. Za razliko od Washingtona, ki svojih posebnih operacij - ena izmed njih je bila vsekakor nedavna likvidacija razvpitega iranskega generala Soleimanija na bagdadskem letališču, zaradi katere je prišlo do nevarnih zaostritev odnosov med ZDA in Iranom, ki bi vsaj teoretično lahko prerasli tudi v vojno - niti ne skriva, je delovanje ruske oblasti pod Putinom precej bolj diskretno in predvsem prikrito (bržkone tudi zaradi Putinovega vohunskega pedigreja). Skupina Wagner, o kateri piše naš irski sodelavec Shane Quinn, je postala nosilec prikritih ruskih operacij po svetu in ta trenutek deluje že na štirih kontinentih.

12.01.2020 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Skupina Wagner   Rusija   Vladimir Putin   Sirija   ZDA   Dmitrij Utkin   Jevgenij Prigožin   plačanci   Afrika   Venezuela

Ko ubijejo Wagnerjeve borce - do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje -, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Še več, Moskva se lahko mirno izogne kakršni koli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine. Od Skupine Wagner se distancira tudi, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov.

Vladimir Putin vodi Rusko federacijo že dvajset let in brez dvoma se je v tem času prisotnost Kremlja na mednarodnem prizorišču precej povečala. Oboji, prijatelji in sovražniki Rusije to verjetno priznavajo. Ponovna ruska vrnitev med globalne sile v tem stoletju je neizogibno vplivala na poslabšanje odnosov z Zahodom, posebno z Združenimi državami. Napetosti so se povečale v vzhodni Evropi in na Kavkazu, če omenimo samo ti dve območji, ko se je NATO razširil do ruskih meja, medtem ko se Moskva odziva na kar dojema kot geostrateške grožnje v sosednjih državah, kot sta Gruzija in Ukrajina. Drugo območje, na katerem je izbruhnilo nezaupanje med Ameriko in Rusijo, zadeva Bližnji vzhod, zlasti Sirijo, kjer se je po letu 2011 razvila brutalna proxy vojna, ki jo uravnavajo pretežno svetovne velesile, vendar same v njej ne sodelujejo.

 

Februarja 2018 je izbruhnil neposreden spopad med ZDA in oboroženo rusko skupino v Deir Ezzorju v vzhodni Siriji. Prvič po vietnamski vojni se je zgodilo, da so se ameriške in ruske čete spopadle med seboj. V tem primeru so Rusi, zasebni pogodbeniki, pripadali Skupini Wagner, s Kremljem povezani paravojaški organizaciji, ki naj bi jo ustanovil Jevgenij Prigožin, bogat ruski poslovnež, o vlogi katerega bo govora v nadaljevanju. Sedmega februarja 2018 je okoli 600 borcev, večinoma iz Skupine Wagner, opremljenih z ruskimi tanki in topovi, v Deir Ezzorju napadlo kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA. Cilj Wagnerjeve skupine je bilo uničenje sovražnika in zavzetje bližnje rafinerije nafte. Vendar skupina Wagner ni vedela, da se med Kurdi na tem območju nahaja več deset ameriških vojakov. Po začetku napada so Američani takoj poklicali v Washington, da naj poskrbi za izdatno podporo iz zraka.

 

 

"Putinov kuhar", kot pravijo Jevgeniju Prigožinu (desno), naj bi ustanovil Skupino Wagner pred šestimi leti.

 

 

Naslednje štiri ure so rusko enoto bombardirale sile ameriške vojske, med njimi vojna letala, artilerija in helikopterji; v napad se je vključilo tudi letalo US AC-130, imenovano največje leteče topništvo na svetu, oboroženo z različnimi topovi in gatlingovo večcevno strojnico. Ko je bilo vsega konec, je na bojišču poleg mnogih ranjenih, obležalo tudi okoli dvesto mrtvih Wagnerjevih operativcev. Nihče od Američanov ni bil ranjen.

 

 

Zgodovina nekih plačancev

 

Skupino Wagner, o kateri v zahodnih medijih pogosto trdijo, da so plačanci, sestavljajo pred kratkim upokojeni veterani ruskih služb državne varnosti, stari od 35 do 55 let, skupaj z drugimi proruskimi simpatizerji iz nekdanjih sovjetskih republik in tudi Srbije, zaveznice Kremlja. Do decembra 2017 je bilo v skupini okoli 6.000 aktivnih članov, kar je velik porast članstva od začetnih 1.000 v začetku leta 2016. Običajna mesečna plača članov se giblje od 1200 do 4000 ameriških dolarjev, kar je v ruski valuti enako 80.000 do 250.000 rubljev. Višje Wagnerjevo osebje in tisti, ki so dejavni na tujem, ponavadi prejemajo višje zneske. 

 

Prisotnost skupine Wagner so prvič zaznali pomladi 2014, ko so njene najemnike opazili sredi ruskih vojaških sil med moskovsko okupacijo Krima. V sledečih tednih so po izbruhu sovražnosti aprila 2014 videli Wagnerjeve operativce tudi na ozemlju vzhodne Ukrajine. Putinova odločitev marca 2014, da Rusiji pripoji Krim, polotok v Črnem morju, ki je bogat z naravnimi viri, so ostro kritizirali v Evropi in Severni Ameriki.

 

Vendar je prisvojitev Krima verjetno reakcija na zahodno podporo pri strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča nekaj tednov prej, v februarju 2014. Leto pozneje je predsednik Barack Obama nepričakovano potrdil vpletenost svoje vlade v odstranitev Janukoviča, ko je v živo na CNN povedal, da so "sklenili dogovor o prenosu oblasti v Ukrajini". Janukovič je bil resda skorumpiran in nepriljubljen voditelj, toda njegova odstranitev je imela resne posledice za prihodnost Ukrajine kot tudi za odnose med Zahodom in Rusijo.

 

 

Wagnerjevi plačanci trenutno delujejo v Evropi (Ukrajina), Afriki, Aziji (Bližnjem vzhodu) in Južni Ameriki.

 

 

Kdo stoji za Wagnerjem?

 

Skupino Wagner naj bi podpiral in financiral 58-letni Jevgenij Prigožin, vpliven oligarh, ki ga, neupravičeno ali ne, imenujejo Putinov kuhar. Tako kot Putin tudi Prigožin prihaja iz Sankt Peterburga (nekdanji Leningrad). Proti koncu sovjetskega obdobja so Prigožina leta 1981 poslali v zapor zaradi kraje in poneverbe; preden so ga leta 1990 izpustili, je za rešetkami preživel devet let.

 

Kaže, da je Prigožin pustil za seboj nekdanje težave z ruskim zakonom, med drugim je zdaj lastnik velikega podjetja za oskrbo s hrano in pijačo. V zadnjih mesecih je podrejen sankcijam Washingtona. Njegovo osebno premoženje, tri letala in jahta, so postali predmet sankcij ameriškega ministrstva za finance (podvrženi zasegu). Februarja 2018 ga je  Robert Mueller, nekdanji direktor FBI, obtožil domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve 2016. V začetku tega stoletja je Prigožin osebno gostil Putina v svojih restavracijah, tudi v neki prodajalni hrane blizu Moskve. 

 

Mediji so poročali, da je Prigožin ukazal omenjeni napad v vzhodni Siriji, kjer so bili nameščeni ameriški vojaki, ki je posledično povzročil prelivanje krvi. Verjetno Prigožina mikajo sirska nahajališča nafte in plina, kar morda pojasnjuje prisotnost skupine Wagner v Deiz Ezzorju, ozemlju, ki je bogato z naftnimi viri.

 

 

Putinov najljubši Ukrajinec

 

Skupino Wagner osebno vodi 49-letni Dmitrij Utkin, podpolkovnik ukrajinskega rodu, ki je tesen simpatizer Moskve. Utkin je nekdanji pripadnik posebnih enot Spetsnaz GRU, vojaške obveščevalne agencije ruskih oboroženih sil za tujino, ki je bila ustanovljena v času Stalina. Sam Putin mu je podelil državna vojaška odlikovanja; na sprejemu v Kremlju decembra 2016 se je Utkin fotografiral ob Putinu. Poleg tega ima Utkin dozdevno tesen poslovni odnos s svojim Wagnerjevim kolegom Prigožinom. Od novembra 2017 je Utkin na mestu izvršnega direktorja družbe za oskrbo s hrano in pijačo Concord management in svetovanje, ki jo je leta 2015 ustanovil Prigožin, in je njen vsaj polovični lastnik. Od leta 2011 je Prigožinova mati, Violeta Prigožin, navedena kot uradna lastnica te družbe, ki je pod sankcijami ameriške vlade. 

 

 

Podpolk. Dmitrij Utkin, ki ga je Putin osebno odlikoval, je trenutno poveljnik Skupine Wagner.

 

 

Med vojaško službo v Čečeniji je Utkin prevzel ime Wagner, od tod verjetno izvira naziv paravojaške skupine. Utkinove dejavnosti niso ušle pozornosti ameriške vlade, zato je tudi on od junija 2017 dalje deležen sankcij. Po ustanovitvi pred skoraj šestimi leti je skupina Wagner večinoma dejavna v Siriji, sledila je Putinovi odločitvi, da se bo tam vojaško angažirala. Kremeljska vpletenost v sirsko državljansko vojno je za predsednika Bašarja al-Asada pri zasuku konflikta odigrala osrednjo vlogo. 

 

Skupina Wagner se je prvič pojavila v Siriji oktobra 2015, samo nekaj dni potem, ko je Putin ukazal posredovanje v podporo sirskemu zavezniku Asadu. Zatem je skupina delovala v vrsti bitk po vsem sirskem ozemlju. Kremelj uradno ne prizna prikritih organizacij, kot je Wagner, vendar bi bilo povsem neverjetno, da bi take skupine lahko obstajale in delovale brez Putinove privolitve. Najverjetneje je skupina Wagner podaljšek dejavnosti ruske zunanje politike. Aprila 2012, na primer, je Putin označil zasebne vojaške pogodbenike kot "inštrument za realizacijo nacionalnih interesov brez neposredne udeležbe države".

 

 

Ukrajina, Sirija, Afrika, Venezuela ...

 

Vendar Putinov osebni vpliv na Skupino Wagner ni jasen. Brez dvoma lahko sklepamo, da ne bi želel, da njeni pripadniki napadejo sovražne čete, v katerih so ameriški vojaki. Le malo ljudi, če sploh kdo, želi doživeti vojno med jedrskima supersilama Ameriko in Rusijo. Kremelj je na ameriške zračne napade na skupino Wagner odgovoril protislovno in oklevajoče. Ena od koristi, ki jih ima Moskva od skupin, kot je Wagner, je njihovo tajno delovanje, pod radarjem in skrito pred očmi javnosti.

 

 

Mrtvih Wagnerjevih borcev v Rusiji ne čaka državni pogreb, saj uradno Moskva z njimi nima nič ...

 

 

Ko ubijejo Wagnerjeve borce, do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Med ruskim prebivalstvom ni priljubljeno, da njihove vojake pripeljejo domov v vrečah. Tu se Moskva lahko ogne odgovornosti in se distancira od skupine Wagner, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov. Wagnerjevo osebje deluje tudi v oddaljenih regijah, kot je Afrika, kjer so bili v prejšnjih mesecih člani skupine nastanjeni v Libiji, Sudanu in Centralnoafriški republiki. Te države se na zemljevidu nahajajo na strateško pomembnih točkah. Na primer v Libiji, ki leži ob donosnem Sredozemskem morju, so največje naftne zaloge v Afriki.

 

Po januarju 2019 se je skupina Wagner razširila v Južno Ameriko, kjer je v Venezueli, državi z največjimi znanimi nahajališči nafte na svetu, pomagala "zagotavljati varnost" predsedniku Nicolásu Maduru. Rosneft, velika ruska energetska družba pod nadzorom države, ima velike interese pri venezuelskih naravnih virih. 

 

Venezuela je v zadnjih letih kot država zdrsnila v kaos. Madurove politike so se izkazale kot škodljive in brez dvoma prispevale h krizi in k izselitvi več milijonov Venezuelcev. Vendar so se tudi Američani dejavno vpletli v Venezuelo, Trumpova administracija je javno podprla opozicijo, skupaj z uglednimi osebnostmi, Madurovimi nasprotniki, kot je Juan Guaido.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.788
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.605
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.208
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.722
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.780
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.969
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.146
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.645
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.657