Razkrivamo

Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije

Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi in ruskimi silami. Toda uradno je resnica drugačna: na ruski strani so se borili zasebni pogodbeniki, pripadniki Skupine Wagner, ki ni nič drugega kot paravojaška organizacija, povezana s Kremljem in Vladimirjem Putinom. Za razliko od Washingtona, ki svojih posebnih operacij - ena izmed njih je bila vsekakor nedavna likvidacija razvpitega iranskega generala Soleimanija na bagdadskem letališču, zaradi katere je prišlo do nevarnih zaostritev odnosov med ZDA in Iranom, ki bi vsaj teoretično lahko prerasli tudi v vojno - niti ne skriva, je delovanje ruske oblasti pod Putinom precej bolj diskretno in predvsem prikrito (bržkone tudi zaradi Putinovega vohunskega pedigreja). Skupina Wagner, o kateri piše naš irski sodelavec Shane Quinn, je postala nosilec prikritih ruskih operacij po svetu in ta trenutek deluje že na štirih kontinentih.

12.01.2020 22:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Skupina Wagner   Rusija   Vladimir Putin   Sirija   ZDA   Dmitrij Utkin   Jevgenij Prigožin   plačanci   Afrika   Venezuela

Ko ubijejo Wagnerjeve borce - do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje -, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Še več, Moskva se lahko mirno izogne kakršni koli odgovornosti ali vpletenosti v operacije te paravojaške skupine. Od Skupine Wagner se distancira tudi, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov.

Vladimir Putin vodi Rusko federacijo že dvajset let in brez dvoma se je v tem času prisotnost Kremlja na mednarodnem prizorišču precej povečala. Oboji, prijatelji in sovražniki Rusije to verjetno priznavajo. Ponovna ruska vrnitev med globalne sile v tem stoletju je neizogibno vplivala na poslabšanje odnosov z Zahodom, posebno z Združenimi državami. Napetosti so se povečale v vzhodni Evropi in na Kavkazu, če omenimo samo ti dve območji, ko se je NATO razširil do ruskih meja, medtem ko se Moskva odziva na kar dojema kot geostrateške grožnje v sosednjih državah, kot sta Gruzija in Ukrajina. Drugo območje, na katerem je izbruhnilo nezaupanje med Ameriko in Rusijo, zadeva Bližnji vzhod, zlasti Sirijo, kjer se je po letu 2011 razvila brutalna proxy vojna, ki jo uravnavajo pretežno svetovne velesile, vendar same v njej ne sodelujejo.

 

Februarja 2018 je izbruhnil neposreden spopad med ZDA in oboroženo rusko skupino v Deir Ezzorju v vzhodni Siriji. Prvič po vietnamski vojni se je zgodilo, da so se ameriške in ruske čete spopadle med seboj. V tem primeru so Rusi, zasebni pogodbeniki, pripadali Skupini Wagner, s Kremljem povezani paravojaški organizaciji, ki naj bi jo ustanovil Jevgenij Prigožin, bogat ruski poslovnež, o vlogi katerega bo govora v nadaljevanju. Sedmega februarja 2018 je okoli 600 borcev, večinoma iz Skupine Wagner, opremljenih z ruskimi tanki in topovi, v Deir Ezzorju napadlo kurdske sile, ki jih podpirajo ZDA. Cilj Wagnerjeve skupine je bilo uničenje sovražnika in zavzetje bližnje rafinerije nafte. Vendar skupina Wagner ni vedela, da se med Kurdi na tem območju nahaja več deset ameriških vojakov. Po začetku napada so Američani takoj poklicali v Washington, da naj poskrbi za izdatno podporo iz zraka.

 

 

"Putinov kuhar", kot pravijo Jevgeniju Prigožinu (desno), naj bi ustanovil Skupino Wagner pred šestimi leti.

 

 

Naslednje štiri ure so rusko enoto bombardirale sile ameriške vojske, med njimi vojna letala, artilerija in helikopterji; v napad se je vključilo tudi letalo US AC-130, imenovano največje leteče topništvo na svetu, oboroženo z različnimi topovi in gatlingovo večcevno strojnico. Ko je bilo vsega konec, je na bojišču poleg mnogih ranjenih, obležalo tudi okoli dvesto mrtvih Wagnerjevih operativcev. Nihče od Američanov ni bil ranjen.

 

 

Zgodovina nekih plačancev

 

Skupino Wagner, o kateri v zahodnih medijih pogosto trdijo, da so plačanci, sestavljajo pred kratkim upokojeni veterani ruskih služb državne varnosti, stari od 35 do 55 let, skupaj z drugimi proruskimi simpatizerji iz nekdanjih sovjetskih republik in tudi Srbije, zaveznice Kremlja. Do decembra 2017 je bilo v skupini okoli 6.000 aktivnih članov, kar je velik porast članstva od začetnih 1.000 v začetku leta 2016. Običajna mesečna plača članov se giblje od 1200 do 4000 ameriških dolarjev, kar je v ruski valuti enako 80.000 do 250.000 rubljev. Višje Wagnerjevo osebje in tisti, ki so dejavni na tujem, ponavadi prejemajo višje zneske. 

 

Prisotnost skupine Wagner so prvič zaznali pomladi 2014, ko so njene najemnike opazili sredi ruskih vojaških sil med moskovsko okupacijo Krima. V sledečih tednih so po izbruhu sovražnosti aprila 2014 videli Wagnerjeve operativce tudi na ozemlju vzhodne Ukrajine. Putinova odločitev marca 2014, da Rusiji pripoji Krim, polotok v Črnem morju, ki je bogat z naravnimi viri, so ostro kritizirali v Evropi in Severni Ameriki.

 

Vendar je prisvojitev Krima verjetno reakcija na zahodno podporo pri strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča nekaj tednov prej, v februarju 2014. Leto pozneje je predsednik Barack Obama nepričakovano potrdil vpletenost svoje vlade v odstranitev Janukoviča, ko je v živo na CNN povedal, da so "sklenili dogovor o prenosu oblasti v Ukrajini". Janukovič je bil resda skorumpiran in nepriljubljen voditelj, toda njegova odstranitev je imela resne posledice za prihodnost Ukrajine kot tudi za odnose med Zahodom in Rusijo.

 

 

Wagnerjevi plačanci trenutno delujejo v Evropi (Ukrajina), Afriki, Aziji (Bližnjem vzhodu) in Južni Ameriki.

 

 

Kdo stoji za Wagnerjem?

 

Skupino Wagner naj bi podpiral in financiral 58-letni Jevgenij Prigožin, vpliven oligarh, ki ga, neupravičeno ali ne, imenujejo Putinov kuhar. Tako kot Putin tudi Prigožin prihaja iz Sankt Peterburga (nekdanji Leningrad). Proti koncu sovjetskega obdobja so Prigožina leta 1981 poslali v zapor zaradi kraje in poneverbe; preden so ga leta 1990 izpustili, je za rešetkami preživel devet let.

 

Kaže, da je Prigožin pustil za seboj nekdanje težave z ruskim zakonom, med drugim je zdaj lastnik velikega podjetja za oskrbo s hrano in pijačo. V zadnjih mesecih je podrejen sankcijam Washingtona. Njegovo osebno premoženje, tri letala in jahta, so postali predmet sankcij ameriškega ministrstva za finance (podvrženi zasegu). Februarja 2018 ga je  Robert Mueller, nekdanji direktor FBI, obtožil domnevnega vmešavanja v ameriške predsedniške volitve 2016. V začetku tega stoletja je Prigožin osebno gostil Putina v svojih restavracijah, tudi v neki prodajalni hrane blizu Moskve. 

 

Mediji so poročali, da je Prigožin ukazal omenjeni napad v vzhodni Siriji, kjer so bili nameščeni ameriški vojaki, ki je posledično povzročil prelivanje krvi. Verjetno Prigožina mikajo sirska nahajališča nafte in plina, kar morda pojasnjuje prisotnost skupine Wagner v Deiz Ezzorju, ozemlju, ki je bogato z naftnimi viri.

 

 

Putinov najljubši Ukrajinec

 

Skupino Wagner osebno vodi 49-letni Dmitrij Utkin, podpolkovnik ukrajinskega rodu, ki je tesen simpatizer Moskve. Utkin je nekdanji pripadnik posebnih enot Spetsnaz GRU, vojaške obveščevalne agencije ruskih oboroženih sil za tujino, ki je bila ustanovljena v času Stalina. Sam Putin mu je podelil državna vojaška odlikovanja; na sprejemu v Kremlju decembra 2016 se je Utkin fotografiral ob Putinu. Poleg tega ima Utkin dozdevno tesen poslovni odnos s svojim Wagnerjevim kolegom Prigožinom. Od novembra 2017 je Utkin na mestu izvršnega direktorja družbe za oskrbo s hrano in pijačo Concord management in svetovanje, ki jo je leta 2015 ustanovil Prigožin, in je njen vsaj polovični lastnik. Od leta 2011 je Prigožinova mati, Violeta Prigožin, navedena kot uradna lastnica te družbe, ki je pod sankcijami ameriške vlade. 

 

 

Podpolk. Dmitrij Utkin, ki ga je Putin osebno odlikoval, je trenutno poveljnik Skupine Wagner.

 

 

Med vojaško službo v Čečeniji je Utkin prevzel ime Wagner, od tod verjetno izvira naziv paravojaške skupine. Utkinove dejavnosti niso ušle pozornosti ameriške vlade, zato je tudi on od junija 2017 dalje deležen sankcij. Po ustanovitvi pred skoraj šestimi leti je skupina Wagner večinoma dejavna v Siriji, sledila je Putinovi odločitvi, da se bo tam vojaško angažirala. Kremeljska vpletenost v sirsko državljansko vojno je za predsednika Bašarja al-Asada pri zasuku konflikta odigrala osrednjo vlogo. 

 

Skupina Wagner se je prvič pojavila v Siriji oktobra 2015, samo nekaj dni potem, ko je Putin ukazal posredovanje v podporo sirskemu zavezniku Asadu. Zatem je skupina delovala v vrsti bitk po vsem sirskem ozemlju. Kremelj uradno ne prizna prikritih organizacij, kot je Wagner, vendar bi bilo povsem neverjetno, da bi take skupine lahko obstajale in delovale brez Putinove privolitve. Najverjetneje je skupina Wagner podaljšek dejavnosti ruske zunanje politike. Aprila 2012, na primer, je Putin označil zasebne vojaške pogodbenike kot "inštrument za realizacijo nacionalnih interesov brez neposredne udeležbe države".

 

 

Ukrajina, Sirija, Afrika, Venezuela ...

 

Vendar Putinov osebni vpliv na Skupino Wagner ni jasen. Brez dvoma lahko sklepamo, da ne bi želel, da njeni pripadniki napadejo sovražne čete, v katerih so ameriški vojaki. Le malo ljudi, če sploh kdo, želi doživeti vojno med jedrskima supersilama Ameriko in Rusijo. Kremelj je na ameriške zračne napade na skupino Wagner odgovoril protislovno in oklevajoče. Ena od koristi, ki jih ima Moskva od skupin, kot je Wagner, je njihovo tajno delovanje, pod radarjem in skrito pred očmi javnosti.

 

 

Mrtvih Wagnerjevih borcev v Rusiji ne čaka državni pogreb, saj uradno Moskva z njimi nima nič ...

 

 

Ko ubijejo Wagnerjeve borce, do zdaj jih je že več sto izgubilo življenje, ruski vladi ni treba priznati števila smrtnih žrtev. Med ruskim prebivalstvom ni priljubljeno, da njihove vojake pripeljejo domov v vrečah. Tu se Moskva lahko ogne odgovornosti in se distancira od skupine Wagner, ko njene može pobijejo ali obtožijo vojnih zločinov. Wagnerjevo osebje deluje tudi v oddaljenih regijah, kot je Afrika, kjer so bili v prejšnjih mesecih člani skupine nastanjeni v Libiji, Sudanu in Centralnoafriški republiki. Te države se na zemljevidu nahajajo na strateško pomembnih točkah. Na primer v Libiji, ki leži ob donosnem Sredozemskem morju, so največje naftne zaloge v Afriki.

 

Po januarju 2019 se je skupina Wagner razširila v Južno Ameriko, kjer je v Venezueli, državi z največjimi znanimi nahajališči nafte na svetu, pomagala "zagotavljati varnost" predsedniku Nicolásu Maduru. Rosneft, velika ruska energetska družba pod nadzorom države, ima velike interese pri venezuelskih naravnih virih. 

 

Venezuela je v zadnjih letih kot država zdrsnila v kaos. Madurove politike so se izkazale kot škodljive in brez dvoma prispevale h krizi in k izselitvi več milijonov Venezuelcev. Vendar so se tudi Američani dejavno vpletli v Venezuelo, Trumpova administracija je javno podprla opozicijo, skupaj z uglednimi osebnostmi, Madurovimi nasprotniki, kot je Juan Guaido.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko že misliš, da smo prišli do dna, se pojavi nov lik, nova prikazen s še bolj norimi idejami
Denis Poniž
Ogledov: 2.142
02/
Koprive v mestu Gogi
Ana Jud
Ogledov: 1.820
03/
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
Alenka Puhar
Ogledov: 1.596
04/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.562
05/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.469
06/
Beton polarizacije vse trši, spopad med blokoma pa politični prostor spreminja v ruševine
Miha Burger
Ogledov: 1.186
07/
Temnopolti revizionizem: Prihaja čas globalnega kaosa, ko bo histerija preglasila razum in zgodovinska dejstva
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1.176
08/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.251
09/
Ideološke teme (1. del): O komunizmu in Jugoslaviji nič slabega, lepo prosim!
Andrej Capobianco
Ogledov: 649
10/
Draga Anne Frank, odrasli še vedno vrtijo ta svet tako naduto, predrzno in pohlepno
Simona Rebolj
Ogledov: 762