V svetu se je že nekaj časa zastavljalo vprašanje, kaj  se bo zgodilo v Rusiji leta 2024, ko predsedniku Vladimirju Putinu poteče drugi zaporedni predsedniški mandat. Sedaj veljavna ustava mu namreč tretjega mandata ne omogoča. Odgovor smo dobili v sredo, 15. januarja 2019; in to odgovor, kot se za pretkanega avtokrata spodobi. Po njem se lahko "zgledujejo" tudi drugi oblastniki, ki jih ustave omejujejo, da bi vladali do smrti. V svojem tradicionalnem letnem nagovoru o stanju v državi je ruski vodja zadnjih dvajsetih let napovedal obsežne ustavne reforme. Da bodo sprejete na prvi pogled demokratičen način, na referendumu, ni dvoma. Demokratična kulisa je zagotovljena. Vse podrobnosti še niso dorečene. Vendar je iz tega, kar nam je znano, razvidno, da se Putin niti slučajno še ne namerava posloviti od oblasti. Spremembe ustave bi mu takšen manever omogočile.

Položaj predsednika države se naj bi v prihodnje nekoliko oslabil. Ne bi imel npr. več možnosti imenovati predsednika vlade in ministrov. Okrepil pa naj bi se položaj parlamenta in predsednika vlade. Močno naj bi se okrepila tudi vloga Državnega sveta. To je zaenkrat le svetovalno telo, ki ga sestavljajo guvernerji ruskih regij. Skratka, napovedujejo se nove oziroma spremenjene vladajoče strukture, v katerih si  naj bi našel mesto Vladimir Putin. Vrhovno mesto, da se razume. Očitno si za enkrat pušča odprtih več vrat, tako da lahko le špekuliramo, katero varianto bo izbral.

Ena možnost bi bila, da zasede mesto predsednika vlade. To je doslej storil že dvakrat. Kot rečeno, vloga predsednika vlade bi bila v primerjavi s preteklostjo po novem močnejša. Drugo možnost predstavlja mesto predsednika Državnega sveta in nekakšnega očeta nacije. Podobno kot je to uspelo predsedniku Nursultanu Nazarbajevu v sosednjem Kazahstanu, ki je na oblasti že trideset let (do marca 2019 je bil predsednik države, odtlej pa je predsedujoči Varnostnemu svetu Kazahstana, op. uredn.). Mogoče je ta varianta za Putina celo bolj vabljiva. Recimo predsednik države bi bil Dimitrij Medvedjev, ki je ta položaj po dogovoru kot marioneta enkrat že opravljal. Pri odstopu Medvedjeva kot predsednika sedanje vlade tri ure po omenjenem Putinovem govoru ni bilo opaziti kakšne prizadetosti, prej kooperativnost. Na mestu predsednika vlade pa bi še naprej opravljal ravnokar imenovani izkušeni aparatčik Mihail Mišustin.

Dnevno politiko bi vodili predsednik države, predsednik vlade in predsednik dume (parlamenta), Putin kot predsednik Državnega sveta pa bi vlekel niti iz ozadja. Če bi šlo kaj narobe, bi bili kritik ali celo gneva prebivalstva deležni seveda prvi trije. Ruskemu gospodarstvu se namreč ne piše najbolje in življenjski standard stagnira oziroma se slabša.

Putinov manever je bilo seveda za pričakovati in ne predstavlja kakšnega velikega presenečenja. Pozornost pa vzbuja še en predlog spremembe ustave, in to v delu, ki se nanaša na odnos ruske ustave do mednarodnega prava. Če bo ostal v končni verziji, bi šlo za pravo pravno revolucijo. V prihodnje naj bi bila namreč ruska ustava - in z njo vsa  represivna zakonodaja - nad mednarodnim pravom. Običajno je seveda ravno obratno. Rusko spoštovanje mednarodnih obveznosti bi torej bilo v prihodnje še slabše.

* Putin za vedno