Komentar

Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti

V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu.

18.01.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Špela Petrič   Vegetariat   Jure Detela   vegetarijanstvo   rastline   umetnost  

Foto: Miha Godec

Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

Današnji komentar bom začel s kratko osebno izpovedjo, takoj zatem pa bom nanizal pred vas celo vrsto etičnih vprašanj. Izpoved: zase bi lahko rekel, da sem dosledni mesojedec. A kaj bi dal, da bi zmogel biti tako dosleden, kot sem v umetnosti, in postal vsaj vegetarijanec, če že ne radikalen vegan. Najbolj in predvsem zaradi etičnih razlogov. Toda v želji po energetskem udaru me vedno znova premaga natura. Na intelektualni ravni se ne morem sprijazniti s svojo mesojednostjo, na ravni procesov v organizmu pa se mi vedno znova postavljajo ista vprašanja o prehranjevanju tako na mesojedni kot na rastlinski ravni. Ali ni z rastlinami podobno kot z živalmi ali ne izvajamo nad njimi podobne krutosti. Mogoče še hujše nasilje?

 

Mojo uvodno izpoved mi je sprožila izvrstna umetnina z naslovom Vegetarjat: delo nič umetnice Špele Petrič, ki je razstavljena v prostoru razvojnih umetnosti Osmo/za. Umetnina mi je globinsko prizvala vprašanja, ki se jim leta vztrajno izmikam, danes se jim ne bom. Sam sebe bedno opravičujem, bolj bedno se ne bi mogel: poglej, tudi Hitler je bil radikalen vegetarijanec.

 

Umetnina doktorice biologije in magistre umetnosti Špele Petrič želi vstopiti v zaprto rastlinsko komunikacijsko kodo in jo razbiti. Umetnina Vegetarjat: delo nič raziskuje in premišljuje, kaj se dogaja z rastlinami, ko jih kultiviramo in koloniziramo tako, da na koncu delajo za nas. Tako, da postanejo suženjski vegetarjat, ki ga dnevno požiramo, izkoriščamo do neslutenih razsežnosti.

 

Natančno se zavedam mej racionalizma, na drugi strani pa nas napor razsvetljenskega modela, ki ga pred nami izvaja Špela Petrič, senzibilizira. Dela nas misleče, predvsem pa razumne. Pripravlja nas na čas, ko si bomo lahko z rastlinami izmenjevali informacije. Vegetarjat: delo nič je procesualna in analitska umetnina, ki nas iz naravnega, zaprto kodiranega sistema prevede v uzaveščen umetni sistem s pomočjo umetne inteligence. To je v XXI. stoletju že mogoče. Metodološko raziskuje pojavnost rastlin. Sploh pa njihovih aktivnost, ki potekajo v njihovih specializiranih celicah. To je umetnost, ki se z velikim tveganjem loti razumevanja biti. Želi si, da bi lahko vsaj za nekaj trenutkov  vizualizirali življenje rastlin, se poistovetili z njimi. Vegetarjat je na drugi strani razredov.

 

 

 

 

Niz vprašanj: Umetnina mi sproža bližnje asociacije o prehranjevalni verigi, o smislu ubijanja živali, tudi tistih, ki naj bi nam bile škodljive. Kaj pa je z ubijanjem rastlin? Kaj so sploh želje rastlin? Kaj pa če so rastline tiste, ki upravljajo z nami, vse do globinskega nesmisla, ki je neločjiv del  vsakega umetniškega dela? Zapletam se sam vase. Toda umetniško delo Špele Petrič se niti za hip ne zaplete, dosledno je. Elektronsko testira rastlinski habitat, ki izzveni znanstveno smiselno, kakor tudi umetniško poetično.

 

Spet bom komičen: lahko bi javno priznal, da gojim ljubezen do hrane, do mesne hrane, da gojim raznolikost pri prehranjevanju, da obožujem svežino hrane in podobno, pa ni nič od tega res. Sledim le svoji preprosti potrebi po energetskih hranilnih udarih. Na tej točki sem žival in nič več. Več kot jasno je, da bi moral že zdavnaj postati vegeterijanec, pa mi je očitno vedno spodletelo že pri sami ideji. Spodleti mi zaradi potrebe po živalskih beljakovinah, še bolj pa po kvalitetnih sladkorjih. Obožujem sladice!

 

Digresija: V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Transcendiral sem mit o njem, ki je pravil, da se je vedno pomolil ter opravičil rastlini, preden jo je odrezal za svoj obrok. Vidim ga, kako se je kot kakšen paličnjak, poln sočutja do živali in rastlin, elegantno lomil po mestu. Konec digresije. 

 

Špela Petrič nas opozaraja na znastvene in umetniške dolžnosti. Ko stojim pred njeno umetnino, je več kot vidno, da jo znanstveno protokolira z etičnimi kriteriji. Spet sem pri novem vprašnju: Ali doživljajo rastline podobno kot živali bolečino, strah in lakoto? V vsakem primeru me ubija ideja ubijanja. Zasovražim lastno nemoč, le v umetnosti sem svobodno bitje, v realnem pa animalično bitje polno vrzeli.

 

Ironično vprašanje: Kaj so rastline? Večno ozadje?

 

Špela Petrič: Dejstvo je, da pojem 'rastlina' pod seboj združuje zelo različne organizme, od enoceličnih alg, limonske trave do dreves, na primer breze; te različne vrste rastlin imajo onkraj podobne celične zasnove le malo skupnega (po analogni redukciji bi bil človek v nekem smislu ekvivalenten glisti). Govoriti o 'rastlini' je neke vrste rasizem, nepravična posplošitev, ki zanemarja posamično bit.

 

 

 

 

Dva koraka, dve temeljni vprašanji: V svoji umetnini Vegetarjat: delo nič je umetnica v prvem koraku namestila na dvanajst izbranih rastlin elektrode, ki zaznavajo v njih napetost v rangu milivoltov. Potem je te posamične napetosti namensko ojačala do štirih voltov. Te ojačane informacije pa je prek računalnika prenesla na dvanajst vrtalnih strojev. Z intenzivnostjo vrtenja vrtalnega stroja vidimo intenzivnost rastlinskega elektrosignala. Tako dobesedno vidimo, katera od dvanajstih rastlin v danem trenutku intenzivno ali malo manj intenzivno procesira. Poleg tega pa se to tudi vidi prek jakosti svetilnosti signalne lučke na vrtalnem stroju. Seveda se rastline lahko tudi vznemirijo. Zame je preseneljivo to, da so v umetnini najbolj aktivni kaktusi.

 

V drugem koraku procesa pa je namestila na vrtljivi del vrtalnega stroja dvanajst pametnih ur, ki beležijo informacije o aktivnosti rastlin s pomočjo mobilnega telefona in dvanajstih aplikacij. Pametne ure se povežejo s pametnim telefonom. Tako prenašajo sprejete informacije o intenzivnosti njihovega delovanja centralnemu operaterju. Seveda ta ne zazna, da so to informacije rastlin. Operater jih razume le kot informacijske surovine, kot človekove podatkovne surovine. Rastlina tako postane podobno kot mi delavec, ki proizvaja informacije za centralnega operaterja. Tako se lahko pred nami začne proces neslutenih razsežnosti.

 

V zadnjih dvajsetih letih so naši osebni podatki postali surovina za obdelavo. Informacijski operaterji jih obdelajo in jih prepakirajo v aplikacije ter jih prodajajo na političnem in oglaševalskem trgu. Naši obdelani podatki niso več naša lastnina. Dobivate jih na svoj ekran kot ponudbe. Vsiljujejo vam lastne želje, ki so jih z vašo pomočjo oblikovali. Rastlina in mašina se povežeta na isti ravni. Človek ni za centralnega operaterja čisto nič drugega kot bedna rastlina.

 

Vegetarjat: delo nič je umetnina o totalnem nadzoru centralnih operaterjev, je umetnina o nevzdržni smeri našega razvoja.  Kljub temu vsebina in tema umetnine ni negativna distopija. Špela Petrič s svojim vedenjem in delovanjem spreminja smer živega razvoja. Meni, da je možen popoln probrat smeri razvoja.

 

Rad se ponavljam: umetnost dela iz nevidnega vidno. Tukaj je vprašanje dvosmiselnosti. Dvosmiselnega odnosa rastlinskega sveta s človeško skupnostjo in njenim razvojem. Ali imamo posmezniki in rastline sploh kakršnokoli avtonomno sfero, avtonomno torišče? Ali ni vse podvrženo anonimnim centralnim operaterjem? Ali nas razvoj vodi k podrejanju? Komu ali od česa? Umetnina Vegetarjat: delo nič nam te odnose poizkuša razkriti. To pa je smisel kritične umetnosti, da v dejavni praksi kritizira uveljaven sistem. Tako, da nenehoma postavlja vprašanja. Kot takšna ni nikoli dokončana.

 

Nekdo je ob delu Špele Petrič napisal, da njene umetnine ne sprožajo občutenja v rastlinah, temveč v nas samih. Kaj pomeni umetnost rastlini? Tega še dolgo ne bomo vedeli. Špela Petrič nas opozarja na to, da je prišel čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
11
24.02.2020 21:33
Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
8
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
30
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
21
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 6,888
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,510
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,976
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,226
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,827
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,153
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,545
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,677
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,113
10/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,875