Komentar

Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

26.01.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   naborništvo   vojska   Slovenska vojska   SDS   vojaški rok

Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj.

Obstajajo področja delovanja v življenju vsake skupnosti, ki izvirajo iz dovolj prvinskih in tradicionalno vzdržljivih vzgibov, da učinkovito dregnejo v čustven odziv slehernika, ki ima zagotovo vsaj svoje globoko vkoreninjeno mnenje o zadevi, če že ne neprebojnega stališča. Precej utemeljeno izpade varno prepričanje, da se v ospredje zagotovo ne bo prebila konstruktivna in resnicoljubna razprava o "problemu". Politično motivirana petarda zlahka služi namenu preusmerjanja pozornosti z mnogo bolj perečih težav slovenskega naroda in jih tudi zelo hinavsko zamaskira v navidezne rešitve, pa naj nas ohranjanje staus quo pozicije spet stane, kolikor hoče. "Dokapitalizacijam" obstoječega disfunkcionalnega sistema, prioritet in mentalitete ni konca.

 

 

Kdo smo mi in kdo so drugi?

 

Predlog o polletnem služenju vojaškega roka, ki šteje tudi v pokojninsko dobo in predvideva žepnino, sovpada s prakso nekaterih evropskih držav. Za okviren vzor so si predlagatelji omislili Avstrijo, enoletno služenje civilne vojaške obveznosti pa je sumljivo dolga doba tudi v primerjavi z "vzorom". Civilno služenje vojaškega roka brez dvoma omogoči novo maso poceni domače delovne sile v državi, ki se že itak ne more ponašat z niti približnim avstrijskim povprečnim ali najnižjim dohodkom, ki bi omogočal vsaj dostojno preživetje, kaj šele dostojno življenje glede na domnevno stopnjo civiliziranosti.

 

Neustrezne primerjave s Švico zaradi opuščanja pozornosti na kontekste in razlike v pomembnih podrobnostih so se pač že davno izčrpale. To pa še ne pomeni, da volja do zavajanja upada. Zato smo bili preko medijev s strani predlagateljev spet deležni enoumnih primerjav. Za javnost, ki se jim zdi Švedska zgleda vredna država, je priletel v eter opomnik, da je prav tako leta 2017 ponovno uvedla naborniški sistem, a brez poudarka, da Švedska ni članica zveze Nato in da letno rekrutira le nekaj tisoč mladih s prednostnim motivacijskim kriterijem, da si vstopa v vojsko želijo. Pomemben podatek je tudi, da Švedska pri tem nikakor ne ločuje med spoloma. Podobno, le po drugačnem sistemu, sprejmeta omejeno število obveznih kandidatov Norveška in Danska, ki sicer sta tudi članici zveze Nato.

 

Švica in Avstrija imata najbolj splošen naborniški sistem, a nista članici zveze Nato. Najbolj suverena in drzno duhovita ustanovna članica zveze Nato je zagotovo Islandija, ki je svoje članstvo pogojevala z zahtevo, da lastne vojske sploh nima. Stroška z militantnimi silami si privošči toliko, kolikor jih nujno potrebuje. Vzdržuje le obalno stražo. Tudi Slovenci bi morda potrebovali predvsem obalno stražo, če bomo tako spretni v diplomatskih odnosih s Hrvaško še naprej. Islandci ne podlegajo iluzijam, da bi lahko s tako maloštevilnimi državljani kaj dosti pripomogli k lastni obrambi, če bi bilo treba. Še bolj pomembno pa je, da si očitno ne ustvarjajo iluzij, da bi služenje vojaškega roka pomenilo za narod, še posebej za moške, pomemben duhovni in značajski kapital, celo pomemben kapital človeških vrednot, med katerimi naj bi še posebej ključno vlogo odigralo spodbujanje domoljubnih emocij!

 

Takšne evolucijsko retardirane modrosti se na žalost še vedno preigravajo v Sloveniji. Razumnih analiz situacije in vizije, ki bi ustrezali slovenskim razmeram in smernicam za prihodnost, pa ni na vidiku.

 

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

 

Po pregledu sistemov v državah, ki niso članice zveze Nata in tudi vojske sploh nimajo, je vendarle razvidno, da obstajajo pač zavezništva z drugimi državami z močno vojsko. Nad Grenlandijo po logiki stvari drži roko Danska, Andora ima sklenjen pakt s Španijo in Francijo, Lihtenštajn z Avstrijo in Švico in tako dalje. Daleč smo še od omembe vrednega zgleda v državi z mirovnim idealom brez oboroženega varstva, ki bi nas oddaljeval od najbolj prvinske, primitivne in nasilne komunikacije prosto po animalnem zakonu narave plena in plenilca. Glede na okoliščine torej vseeno ni vseeno, kako presojamo o geopolitičnem, ekonomskem in mentalitetnem stanju lastne države in na kakšen način organiziramo tudi obrambne sile.

 

 

Zakaj smo na referendumu izglasovali priključitev zvezi Nato

 

Ko smo Slovenci leta 2003 pod vlado z Antonom Ropom na čelu in tudi s podporo stranke SDS, ki danes ponovno predlaga uvedbo naborniškega sistema, ukinili naborniško vojsko in z velikimi fanfaram oznanili ustanovitev profesionalne Slovenske vojske, je bil referendum za vstop v zvezo Nato že zaključen, s tem pa tudi predhodna kampanja, ki je ljudstvo nagovarjala predvsem s propagandnim motivom v ukinitvi splošne naborniške vojske.

 

Članstvo v Natu naj bi omogočilo Sloveniji varnost, samostojno in neobvezno odločanje o pošiljanju naših vojakov na vojne misije po svetu in ugledno vzdrževanje profesionalne vojske. Odločanje med naborništvom ali članstvom v zvezi Nato je v skladu s povsem ustrezno logiko predstavljalo najpomembnejši faktor odločitve ljudstva na referendumu. Mi, obubožani čudaški genialci, pa naj bi zdaj veliko investirali v najbolj splošen naborniški sistem in poleg tega še financirali Nato, čeprav je naša maloštevilna profesionalna vojska ostala razorožena, razcapana in bosa, medtem ko osiromašene vojake pošiljamo predvsem na misije v interesu ZDA.

 

 

Demoralizirani, izropani in domoljubni

 

V Sloveniji se iz leta v leto kopiči upravičeno nezadovoljstvo z vodenjem in upravljanjem države, ki naj bi v imenu davkoplačevalcev in v prid državljanov skrbela za socialno varnost ter enakopravno ohranjanje in rast kakovosti bivanja. Takšnega "ideala" sprijaznjeno sploh ne pričakujemo več. Skoraj ni več področja v državi, ki bi lahko predstavljalo zgled zadovoljujočega delovanja brez očitne neprofesionalnosti, korupcije ali klientelizma. Temu primerno visoka so domoljubna čustva.

 

Očiten manko prodora potenciala in ustvarjalnosti politikanti in njihovi naivni podporniki odpravljajo s floskulami o nesposobnosti, pomanjkanju "pravih" vrednot in značajskih neustreznostih sistemsko deprivilegiranih. Pavšalno udrihanje čez domnevno nesposobno in pomehkuženo mladino spada v isti hinavski koš verbalnih manipulacij. Kot da so bili nekdanji kleni dedci v povsem drugačnih razmerah od današnjih, ki so poleg patriarhalne vzgoje odslužili še leta vojaškega roka, če že niso izkusili konkretnih učinkov vojne, blazno sposobni za vse, kar je pomembno za realen razvoj človeka na vseh pomembnih ravneh. Malo morgen!

 

Premnoge izjemno ustvarjalne in razumne moške z razvito empatijo je vojska psihično ranila ali potolkla namesto "okrepila". Vojska niso taborniki, niti ni le šport. Ravno testosteronsko prenapihnjeni, intelektualno podhranjeni, narcistični, sebični in pogoltni prvaki svoje generacije so nam tlakovali prihodnost, ki jo danes živimo. In to počnejo še zdaj s promocijo neumnosti, da nam primanjkujejo le plesnive patriarhalne fantazme, več ekstremnega športa, spoštovanja agresivne "avtoritete" in sposobnosti vihtenja orožja.

 

Mentaliteta državljanov stagnira sorazmerno z marginalizacijo kulture, znanosti, intelektualnega kapitala in temu primernega razbohotenja kiča, šunda in populizma. Na vsakem koraku imamo občutek, da mnogo več plačamo v vseh ozirih, kot od države prejmemo spoštovanja, socialne varnosti, priložnosti za samouresničitev in prispevanja k skupnosti z najboljšim, kar posameznik zmore in zna. Prekmalu smo začeli z bolj ali manj legaliziranim ropanjem države, ki ga najbolje po mojem mnenju demonstrira radikalen proces denacionalizacije nepremičnin. Nobeno presenečenje ni, da tudi vojska Republike Slovenije zelo neprofesionalno propada. Od profesionalnosti je v skladu s splošno politično poslovno prakso na slovenski način ostala le najbolj odmevna kriminalna resničnostna zgodba pod naslovom "Afera Patria", z vsemi v meglo ovitimi korpucijskimi elementi, kar si jih lahko omisli dober pisatelj kriminalk z bujno domišljijo, a predvidljivo brez jasnega epiloga. Predlagana rešitev? Vrnimo se na evolucijski začetek ustanavljanja samostojne države in najprej pomislimo na vojsko. Le s to razliko, da tokrat brez motivacije, upanja in vere v prihodnost, a prekipevajoči od mističnega domoljubja.

 

 

Moški pravljičarijo, ženske pa sanjarijo

 

Nekatere matere baje sanjarijo o nekih pravih moških, kakršni naj bi nekoč v pravljični zgodovini živeli in danes že skoraj izumrli. Pritožujejo se čez lastne sinove, ker baje ne premorejo pričakovanih veščin in discipline za to prekleto naporno življenje. Mislim, da bi morale resno razmisit o svoji sposobnosti komunikacije, starševanja, nivoju osebnosti in odnosu s partnerjem, v kolikor je sploh prisoten. Pa ne le fizično prisoten. Namesto da pridno glasujejo po raznih anketah za uvedbo naborniške vojske, naj se raje za začetek zamislijo, kaj za žensko sploh pomeni vojna. Namesto lagodnega sanjarjenja o močnih in spretnih mačo moških, ki s puško varujejo ženske in otroke pred podivjanimi plenilci, bi priporočala soočenje s precej bolj realnim scenarijem. Heroji s puško na rami odidejo na fronto branit državni teritorij z domoljubnimi parolami med zobmi. Povežejo se med seboj, ženske pa ostanejo doma. Same! Varujejo sebe in otroke.

 

Okupatorji, in nemalokrat tudi domači vojaki, prihajajo testosteronsko nabildani na kosila ali večerje, za posladek si včasih privoščijo še malo psihopatske zabave v psihopatskih okoliščinah. Serijsko posiljevanje žensk v vsaki vojni je najbolj zanikana, zamolčana in nepriljubljena tematika med klenimi pravimi dedci, ki se radi hvalijo z mačoidnimi "vrednotami". Ženske, ki po vojni preživijo napade in bombardiranja, z molkom varujejo svoje može in očete pred resnico o svojih psihofizičnih poškodbah v vojni. Varujejo pogumne moške pred prav nič pogumnim razburjenjem zaradi osramočenosti. Oskrunili so mojo nevesto. Nevesta je osramočena, jaz osramočen, družina osramočena. To so te prastare "moške igre". Hinavsko in naivno se vedno znova sprašujemo, od kod neki so se vzeli ti primitivni suroveži, ki posiljujejo?!

 

Večina moških umika pogled in si zatiska ušesa, kot da nima nič s tem domnevno ekscesnim pojavom, ki je celo v stanju miru preveč pogost, da bi bila oznaka o ekscesnosti primerna. Pogumni moški se bolj malo ukvarjajo z izločanjem gnilih jabolk v svoji vrsti. Še posebej nervozni postanejo tisti čustveno zavrti moški, ki se sicer v skladu z mitom o pravih dedcih radi hvalijo s svojim dojemanjem seksualnosti kot nečesa predvsem fizičnega, nepovezanega z njihovo osebnostjo in "čustvi". Penis kot orodje za površinski užitek in oplojevanje. Do penisa kot orožja je le korak v ustrezno testosteronsko razdivjani okoliščini. To so ti kleni in trdoživi moški, vedno pripravljeni na lov in vojno, ki skozi stare shizofrene patriarhalne vzorce ne razvijejo empatije, razuma in celovite osebnosti v povezavi s telesom. So funkcionalni možje in očetje, dokler jim ženske zavoljo ohranjanja privzgojenih iluzij dopuščajo in odpuščajo blefiranje.

 

Možno služenje vojaškega roka tukaj in danes zagotovo ne bi delovalo tako radikalno in surovo, kot je delovalo v nekdanji JLA. Zaradi kritičnih finančnih in prostorskih razmer ter premalo usposobljenega kadra se bo naborništvo v Sloveniji malo verjetno realiziralo. Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj. Služenje vojaškega roka naj izkoristijo predvsem za obvladovanje uporabe orožja in drugih nasilnih spretnosti, čemur je vojaško urjenje tudi prvenstveno namenjeno. Za primer izbruha vojne naj zahtevajo pravico do posedovanja orožja, čeprav zavoljo skrbi za otroke ne bodo korakale v hosto kot mnoge partizanke nekoč. Zahtevajo naj taktično urjenje za učinkovito organizirano povezovanje in sodelovanje v močnih skupinah. Preventivno naj se zaščitijo bolje od osamljenega opletanja z metlo v roki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,541
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,301
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,895
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,695
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,514
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,196
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,710
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,304
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,574
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 926