Komentar

Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

26.01.2020 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   naborništvo   vojska   Slovenska vojska   SDS   vojaški rok

Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj.

Obstajajo področja delovanja v življenju vsake skupnosti, ki izvirajo iz dovolj prvinskih in tradicionalno vzdržljivih vzgibov, da učinkovito dregnejo v čustven odziv slehernika, ki ima zagotovo vsaj svoje globoko vkoreninjeno mnenje o zadevi, če že ne neprebojnega stališča. Precej utemeljeno izpade varno prepričanje, da se v ospredje zagotovo ne bo prebila konstruktivna in resnicoljubna razprava o "problemu". Politično motivirana petarda zlahka služi namenu preusmerjanja pozornosti z mnogo bolj perečih težav slovenskega naroda in jih tudi zelo hinavsko zamaskira v navidezne rešitve, pa naj nas ohranjanje staus quo pozicije spet stane, kolikor hoče. "Dokapitalizacijam" obstoječega disfunkcionalnega sistema, prioritet in mentalitete ni konca.

 

 

Kdo smo mi in kdo so drugi?

 

Predlog o polletnem služenju vojaškega roka, ki šteje tudi v pokojninsko dobo in predvideva žepnino, sovpada s prakso nekaterih evropskih držav. Za okviren vzor so si predlagatelji omislili Avstrijo, enoletno služenje civilne vojaške obveznosti pa je sumljivo dolga doba tudi v primerjavi z "vzorom". Civilno služenje vojaškega roka brez dvoma omogoči novo maso poceni domače delovne sile v državi, ki se že itak ne more ponašat z niti približnim avstrijskim povprečnim ali najnižjim dohodkom, ki bi omogočal vsaj dostojno preživetje, kaj šele dostojno življenje glede na domnevno stopnjo civiliziranosti.

 

Neustrezne primerjave s Švico zaradi opuščanja pozornosti na kontekste in razlike v pomembnih podrobnostih so se pač že davno izčrpale. To pa še ne pomeni, da volja do zavajanja upada. Zato smo bili preko medijev s strani predlagateljev spet deležni enoumnih primerjav. Za javnost, ki se jim zdi Švedska zgleda vredna država, je priletel v eter opomnik, da je prav tako leta 2017 ponovno uvedla naborniški sistem, a brez poudarka, da Švedska ni članica zveze Nato in da letno rekrutira le nekaj tisoč mladih s prednostnim motivacijskim kriterijem, da si vstopa v vojsko želijo. Pomemben podatek je tudi, da Švedska pri tem nikakor ne ločuje med spoloma. Podobno, le po drugačnem sistemu, sprejmeta omejeno število obveznih kandidatov Norveška in Danska, ki sicer sta tudi članici zveze Nato.

 

Švica in Avstrija imata najbolj splošen naborniški sistem, a nista članici zveze Nato. Najbolj suverena in drzno duhovita ustanovna članica zveze Nato je zagotovo Islandija, ki je svoje članstvo pogojevala z zahtevo, da lastne vojske sploh nima. Stroška z militantnimi silami si privošči toliko, kolikor jih nujno potrebuje. Vzdržuje le obalno stražo. Tudi Slovenci bi morda potrebovali predvsem obalno stražo, če bomo tako spretni v diplomatskih odnosih s Hrvaško še naprej. Islandci ne podlegajo iluzijam, da bi lahko s tako maloštevilnimi državljani kaj dosti pripomogli k lastni obrambi, če bi bilo treba. Še bolj pomembno pa je, da si očitno ne ustvarjajo iluzij, da bi služenje vojaškega roka pomenilo za narod, še posebej za moške, pomemben duhovni in značajski kapital, celo pomemben kapital človeških vrednot, med katerimi naj bi še posebej ključno vlogo odigralo spodbujanje domoljubnih emocij!

 

Takšne evolucijsko retardirane modrosti se na žalost še vedno preigravajo v Sloveniji. Razumnih analiz situacije in vizije, ki bi ustrezali slovenskim razmeram in smernicam za prihodnost, pa ni na vidiku.

 

Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj prostim malim trgom in kulturnim kapitalom, ki ne presega nujno narodne noše in domoljubnih napevov. Migracijska kriza dviguje pritisk in spodbuja na okope. "Sredinske" stranke se skrivajo za nejasno definiranim profilom in mutijo s stališči po trenutni potrebi. Na jasno definiranem levem političnem polu se izražajo močne pacifistične težnje s pozivi k izstopu iz zveze Nato, kar bi posledično pomenilo tudi finančno razbremenitev države. Vojsko bi ohranili v profesionalizirani obliki za obrambne namene in pomoč na kriznih žariščih zavoljo naravnih nesreč in podobnega.

 

Po pregledu sistemov v državah, ki niso članice zveze Nata in tudi vojske sploh nimajo, je vendarle razvidno, da obstajajo pač zavezništva z drugimi državami z močno vojsko. Nad Grenlandijo po logiki stvari drži roko Danska, Andora ima sklenjen pakt s Španijo in Francijo, Lihtenštajn z Avstrijo in Švico in tako dalje. Daleč smo še od omembe vrednega zgleda v državi z mirovnim idealom brez oboroženega varstva, ki bi nas oddaljeval od najbolj prvinske, primitivne in nasilne komunikacije prosto po animalnem zakonu narave plena in plenilca. Glede na okoliščine torej vseeno ni vseeno, kako presojamo o geopolitičnem, ekonomskem in mentalitetnem stanju lastne države in na kakšen način organiziramo tudi obrambne sile.

 

 

Zakaj smo na referendumu izglasovali priključitev zvezi Nato

 

Ko smo Slovenci leta 2003 pod vlado z Antonom Ropom na čelu in tudi s podporo stranke SDS, ki danes ponovno predlaga uvedbo naborniškega sistema, ukinili naborniško vojsko in z velikimi fanfaram oznanili ustanovitev profesionalne Slovenske vojske, je bil referendum za vstop v zvezo Nato že zaključen, s tem pa tudi predhodna kampanja, ki je ljudstvo nagovarjala predvsem s propagandnim motivom v ukinitvi splošne naborniške vojske.

 

Članstvo v Natu naj bi omogočilo Sloveniji varnost, samostojno in neobvezno odločanje o pošiljanju naših vojakov na vojne misije po svetu in ugledno vzdrževanje profesionalne vojske. Odločanje med naborništvom ali članstvom v zvezi Nato je v skladu s povsem ustrezno logiko predstavljalo najpomembnejši faktor odločitve ljudstva na referendumu. Mi, obubožani čudaški genialci, pa naj bi zdaj veliko investirali v najbolj splošen naborniški sistem in poleg tega še financirali Nato, čeprav je naša maloštevilna profesionalna vojska ostala razorožena, razcapana in bosa, medtem ko osiromašene vojake pošiljamo predvsem na misije v interesu ZDA.

 

 

Demoralizirani, izropani in domoljubni

 

V Sloveniji se iz leta v leto kopiči upravičeno nezadovoljstvo z vodenjem in upravljanjem države, ki naj bi v imenu davkoplačevalcev in v prid državljanov skrbela za socialno varnost ter enakopravno ohranjanje in rast kakovosti bivanja. Takšnega "ideala" sprijaznjeno sploh ne pričakujemo več. Skoraj ni več področja v državi, ki bi lahko predstavljalo zgled zadovoljujočega delovanja brez očitne neprofesionalnosti, korupcije ali klientelizma. Temu primerno visoka so domoljubna čustva.

 

Očiten manko prodora potenciala in ustvarjalnosti politikanti in njihovi naivni podporniki odpravljajo s floskulami o nesposobnosti, pomanjkanju "pravih" vrednot in značajskih neustreznostih sistemsko deprivilegiranih. Pavšalno udrihanje čez domnevno nesposobno in pomehkuženo mladino spada v isti hinavski koš verbalnih manipulacij. Kot da so bili nekdanji kleni dedci v povsem drugačnih razmerah od današnjih, ki so poleg patriarhalne vzgoje odslužili še leta vojaškega roka, če že niso izkusili konkretnih učinkov vojne, blazno sposobni za vse, kar je pomembno za realen razvoj človeka na vseh pomembnih ravneh. Malo morgen!

 

Premnoge izjemno ustvarjalne in razumne moške z razvito empatijo je vojska psihično ranila ali potolkla namesto "okrepila". Vojska niso taborniki, niti ni le šport. Ravno testosteronsko prenapihnjeni, intelektualno podhranjeni, narcistični, sebični in pogoltni prvaki svoje generacije so nam tlakovali prihodnost, ki jo danes živimo. In to počnejo še zdaj s promocijo neumnosti, da nam primanjkujejo le plesnive patriarhalne fantazme, več ekstremnega športa, spoštovanja agresivne "avtoritete" in sposobnosti vihtenja orožja.

 

Mentaliteta državljanov stagnira sorazmerno z marginalizacijo kulture, znanosti, intelektualnega kapitala in temu primernega razbohotenja kiča, šunda in populizma. Na vsakem koraku imamo občutek, da mnogo več plačamo v vseh ozirih, kot od države prejmemo spoštovanja, socialne varnosti, priložnosti za samouresničitev in prispevanja k skupnosti z najboljšim, kar posameznik zmore in zna. Prekmalu smo začeli z bolj ali manj legaliziranim ropanjem države, ki ga najbolje po mojem mnenju demonstrira radikalen proces denacionalizacije nepremičnin. Nobeno presenečenje ni, da tudi vojska Republike Slovenije zelo neprofesionalno propada. Od profesionalnosti je v skladu s splošno politično poslovno prakso na slovenski način ostala le najbolj odmevna kriminalna resničnostna zgodba pod naslovom "Afera Patria", z vsemi v meglo ovitimi korpucijskimi elementi, kar si jih lahko omisli dober pisatelj kriminalk z bujno domišljijo, a predvidljivo brez jasnega epiloga. Predlagana rešitev? Vrnimo se na evolucijski začetek ustanavljanja samostojne države in najprej pomislimo na vojsko. Le s to razliko, da tokrat brez motivacije, upanja in vere v prihodnost, a prekipevajoči od mističnega domoljubja.

 

 

Moški pravljičarijo, ženske pa sanjarijo

 

Nekatere matere baje sanjarijo o nekih pravih moških, kakršni naj bi nekoč v pravljični zgodovini živeli in danes že skoraj izumrli. Pritožujejo se čez lastne sinove, ker baje ne premorejo pričakovanih veščin in discipline za to prekleto naporno življenje. Mislim, da bi morale resno razmisit o svoji sposobnosti komunikacije, starševanja, nivoju osebnosti in odnosu s partnerjem, v kolikor je sploh prisoten. Pa ne le fizično prisoten. Namesto da pridno glasujejo po raznih anketah za uvedbo naborniške vojske, naj se raje za začetek zamislijo, kaj za žensko sploh pomeni vojna. Namesto lagodnega sanjarjenja o močnih in spretnih mačo moških, ki s puško varujejo ženske in otroke pred podivjanimi plenilci, bi priporočala soočenje s precej bolj realnim scenarijem. Heroji s puško na rami odidejo na fronto branit državni teritorij z domoljubnimi parolami med zobmi. Povežejo se med seboj, ženske pa ostanejo doma. Same! Varujejo sebe in otroke.

 

Okupatorji, in nemalokrat tudi domači vojaki, prihajajo testosteronsko nabildani na kosila ali večerje, za posladek si včasih privoščijo še malo psihopatske zabave v psihopatskih okoliščinah. Serijsko posiljevanje žensk v vsaki vojni je najbolj zanikana, zamolčana in nepriljubljena tematika med klenimi pravimi dedci, ki se radi hvalijo z mačoidnimi "vrednotami". Ženske, ki po vojni preživijo napade in bombardiranja, z molkom varujejo svoje može in očete pred resnico o svojih psihofizičnih poškodbah v vojni. Varujejo pogumne moške pred prav nič pogumnim razburjenjem zaradi osramočenosti. Oskrunili so mojo nevesto. Nevesta je osramočena, jaz osramočen, družina osramočena. To so te prastare "moške igre". Hinavsko in naivno se vedno znova sprašujemo, od kod neki so se vzeli ti primitivni suroveži, ki posiljujejo?!

 

Večina moških umika pogled in si zatiska ušesa, kot da nima nič s tem domnevno ekscesnim pojavom, ki je celo v stanju miru preveč pogost, da bi bila oznaka o ekscesnosti primerna. Pogumni moški se bolj malo ukvarjajo z izločanjem gnilih jabolk v svoji vrsti. Še posebej nervozni postanejo tisti čustveno zavrti moški, ki se sicer v skladu z mitom o pravih dedcih radi hvalijo s svojim dojemanjem seksualnosti kot nečesa predvsem fizičnega, nepovezanega z njihovo osebnostjo in "čustvi". Penis kot orodje za površinski užitek in oplojevanje. Do penisa kot orožja je le korak v ustrezno testosteronsko razdivjani okoliščini. To so ti kleni in trdoživi moški, vedno pripravljeni na lov in vojno, ki skozi stare shizofrene patriarhalne vzorce ne razvijejo empatije, razuma in celovite osebnosti v povezavi s telesom. So funkcionalni možje in očetje, dokler jim ženske zavoljo ohranjanja privzgojenih iluzij dopuščajo in odpuščajo blefiranje.

 

Možno služenje vojaškega roka tukaj in danes zagotovo ne bi delovalo tako radikalno in surovo, kot je delovalo v nekdanji JLA. Zaradi kritičnih finančnih in prostorskih razmer ter premalo usposobljenega kadra se bo naborništvo v Sloveniji malo verjetno realiziralo. Bi pa v teoretičnem primeru predvsem mladim dekletom svetovala, da zahtevajo tudi zase obvezno služenje vojaškega roka. Prostovoljnost dopušča vtis, da ženskam sposobnost obrambe ni tako potrebna, čeprav nam je v resnici potrebna še bolj. Služenje vojaškega roka naj izkoristijo predvsem za obvladovanje uporabe orožja in drugih nasilnih spretnosti, čemur je vojaško urjenje tudi prvenstveno namenjeno. Za primer izbruha vojne naj zahtevajo pravico do posedovanja orožja, čeprav zavoljo skrbi za otroke ne bodo korakale v hosto kot mnoge partizanke nekoč. Zahtevajo naj taktično urjenje za učinkovito organizirano povezovanje in sodelovanje v močnih skupinah. Preventivno naj se zaščitijo bolje od osamljenega opletanja z metlo v roki.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.161
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.107
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.061
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.488
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.090
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 561