Komentar

Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih je imel večji prispevek evropskih članic zavezništva v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Njegova pričakovanja pa iz vrste razlogov niso realna. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti in še posebej zaradi pomanjkanja ustrezne politične volje Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata ameriškega predsednika) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od  tistega, kar že počenja.

26.01.2020 22:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   Bližnji vzhod   Donald Trump   BDP   zavezništvo   Evropska unija   Rusija   Kitajska

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske članice zveze Nato v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Nekaj jih je za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP – že doseglo, nekatere so mu blizu. Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035 ...

Nobena skrivnost ni, da si Združne države Amerike oziroma njen predsednik želijo večje vloge zveze Nato na Bližnjem vzhodu. Še posebej zadnje čase je vse pogosteje slišati pričakovanja Donalda Trumpa glede pravičnejše delitve bremena (med zahodnimi državami) ne samo v evro-atlantskem prostoru, ampak tudi na Bližnjem vzhodu. V mislih ima evropske članice zavezništva in njihov večji prispevek v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Tovrstna ameriška prizadevanja niso kakšno veliko presenečenje, če upoštevamo namero ZDA, da se ob prvi priliki umaknejo iz Bližnjega vzhoda in se bolj posvetijo svojemu velikemu geostrateškemu tekmecu – Kitajski (in v manjši meri Rusiji). Bližnji vzhod je konec koncev evropsko dvorišče oziroma soseščina. Spomniti velja na pivot to Asia [1] Obame, ali pa na Trumpovo mantro o koncu sodelovanja v t.i. brezsmiselnih vojnah na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Popoln umik vrat na nos ni možen z ozirom na to, da imajo ZDA na Bližnjem vzhodu vendarle še nekaj interesov in obveznosti do tamkajšnjih zaveznikov. V čakanju na omenjeno priliko pa bi bila vsaj delna razbremenitev s strani Evrope dobrodošla, s perspektivo, da jih kasneje povsem nadomesti.

 

Nato je na Bližnjem vzhodu in na južnih in vzhodnih obalah Sredozemskega morja sicer že prisoten. To je logično, saj si pred tamkajšnjim dogajanjem ne more zatiskati oči. Od leta 1994 v okviru kooperativne varnosti poteka t.i. sredozemski dialog Nata z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Marokom, Mavretanijo in Tunizijo. V prepričanju, da sta varnost Evrope in Sredozemlja tesno povezani, se naj bi  z njim krepili medsebojni odnosi, razumevanje in zaupanje. Javna diplomacija in politični dialog se dopolnjujeta s praktičnim vojaškim sodelovanjem (skupne vaje, izobraževanje, nudenje pomoči v opremi). Gre za Natov prispevek k sličnim prizadevanjem Evropske unije in OVSE.

 

Podobno velja  za Natovo partnersko sodelovanje od leta 2004 v okviru t.i. istambulske pobude z državami v Perzijskem zalivu - Bahrainom, Katarjem, Kuvajtom in Združenimi arabskimi emirati. Od primera do primera pa poteka tudi sodelovanje z Omanom in Savdsko Arabijo. Nato je tudi članica koalicije zoper Islamsko državo., ki jo vodijo ZDA in ki je Islamsko državo sicer vojaško porazila, ni je pa uspela povsem izkoreniniti. S tem v zvezi velja omeniti izvidniške polete Nato sil in prispevek zavezništva k obveščevalnim podatkom. Enako sodelovanje Nata v usposabljanju iraške vojske in policije, da bi bili v prihodnje sami sposobni obračunati s preostalimi borci Islamske države in njim podobnimi.

 

Ko je ameriški predsednik omenjal večjo vlogo Nata (na začetku svojega mandata je v zavezništvo močno dvomil) v regiji, omenjal je tudi ime NATO-ME [2], ni šel v podrobnosti. V mislih vsekakor ni imel zgoraj omenjenih aktivnosti. Tudi najbrž ne širitve Nata na Bližnji vzhod in Afriko. Za kaj takega bi bilo verjetno potrebno dopolniti Washingtonsko pogodbo [3]. Vprašljivo bi bilo soglasje obstoječih članic. Vprašanje je tudi, če je v regiji sploh kakšna država, ki izpolnjuje politične kriterije članstva (demokratična vlada, vladavina prava, civilni nadzor nad oboroženimi silami). Ne gre pozabiti, da bi bila reakcija nekaterih držav (in nedržavnih akterjev) v regiji in izven nje (z Rusijo in Kitajsko na čelu) prehuda.

 

Trump je imel v mislih seveda sodelovanje Nata v vojaških, bojnih, operacijah zoper preostanke Islamske države in pripadnike drugih terorističnih skupin, ne nazadnje tudi tistih, ki uživajo podporo Irana. Da Evropa torej stopi v ameriške čevlje. S Trumpom bi se lahko strinjali, da je za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki potrebna večja angažiranost Evrope. Vprašanje pa je na kakšen način oziroma kateri je tisti pravi.

 

Kakšne so torej možnosti, da v bližnji prihodnosti pride do omenjenega angažiranja Nata oziroma njegovih evropskih članic? Že na prvi pogled ne ravno velike. Nato tovrstnih zmogljivosti namreč nima. V precej manjši meri kot ZDA jih imajo le nekatere evropske države članice zavezništva (npr. Francija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo), še zdaleč pa ne vse. To ne velja le za vojaške baze, letalstvo in precizno raketno oborožitev, ampak tudi za ustrezno opremljene in usposobljene specialne sile za protiteroristični boj. 

 

Poglavje zase je zadostna politična volja evropskih držav članic. Nato kot organizacija kolektivne obrambe je bil ustanovljen prvenstveno za obrambo na evropskih tleh, evropskega ozemlja in prebivalstva. Tako je tudi zgrajen in tako tudi deluje. Operacije tipa ISAF v Afganistanu so bolj izjeme. Za povrh izkušnje z njihovo učinkovitostjo in dolžino trajanja niso najboljše. Kar nekaj držav članic iz vzhodne in srednje Evrope se tako boji, da bi se z odlivom njihovih zmogljivosti na Bližnji vzhod ošibila obramba proti vzhodu, se pravi Rusiji.

 

Veliko evropskih članic tudi ni zadovoljnih z nekaterimi (enostranskimi) potezami ZDA v regiji, npr. izstop iz sporazuma o nuklearnem orožju z Iranom, selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umik iz severne Sirije ali nedavna likvidacija iranskega generala Solejmanija na iraških tleh. Bojijo se opeči s kašo, ki jo je zakuhala administracija predsednika Trumpa. Poleg tega novembra letos sledijo še ameriške predsedniške volitve. Za druge spet ni sprejemljivo angažiranje ob dejstvu, da Američanov očitno slej ko prej ne bo več zraven. Niso izključeni zapleti s članico Turčijo oziroma njenimi regionalnimi ambicijami. Zastavlja se ne nazadnje tudi vprašanje pravne osnove prisotnosti oziroma posredovanja Nata (vabilo prizadetih držav, odločitev Varnostnega sveta OZN).

 

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske zaveznice v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Kar nekaj jih je, ki so že dosegle za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP, spet druge so mu blizu (Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035!). Trumpu je tu tudi priskočil na pomoč ruski predsednik Putin s svojo agresijo na Ukrajino. Glede večje vloge Nata na Bližnjem vzhodu pa ameriški predsednik ne more računati na podoben uspeh. Iz zgoraj omenjenih razlogov sledi zaključek, da Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata Trumpa) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od tistega, kar že počenja. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sicer meni nekoliko drugače in je (po službeni dolžnosti) bolj optimističen.

 

Ostaja možnost angažiranja le s strani nekaterih posameznih evropskih držav z ustreznimi zmogljivostmi v koaliciji voljnih (z ZDA ali brez), npr. pri varovanju pomorskih poti. Tem bi se lahko pridružile še nekatere druge, ki se bojijo, da se bodo drugače na njihovih južnih mejah pojavile neobvladljive množice beguncev in migrantov. Tu je še možnost takšnega ali drugačnega  angažmaja EU, bodisi samostojnega bodisi v kombinaciji z drugimi akterji.

 

Zoper terorizem in nestabilnost se je moč boriti na več načinov, posebno ko gre za njune socialne, ekonomske in politične dimenzije. Sodeč po razmišljanju Josepa Borella, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, se EU čedalje bolj zaveda, da bo morala biti aktivnejša glede dogajanja v južni soseščini. Da prihaja tudi čas, ko bo morala (v začetku v omejenem obsegu, npr. pri vzdrževanju miru v Libiji, če pride do premirja) angažirati poleg soft tudi hard power [4], se pravi oborožene sile. To seveda zahteva večje investicije v vojaške namene in nadaljnjo izgradnjo ustreznih struktur odločanja in poveljevanja.

 

________________

[1] Osredotočenje na Azijo

[2] Middle East – Bližnji, Srednji vzhod.

[3] Z njo je bil leta 1949 v Washingtonu ustanovljen Nato.

[4] Mehka oziroma trda moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.579
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.579
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.352
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.708
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.015
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.611
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.081
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 901