Komentar

Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih je imel večji prispevek evropskih članic zavezništva v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Njegova pričakovanja pa iz vrste razlogov niso realna. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti in še posebej zaradi pomanjkanja ustrezne politične volje Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata ameriškega predsednika) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od  tistega, kar že počenja.

26.01.2020 22:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   Bližnji vzhod   Donald Trump   BDP   zavezništvo   Evropska unija   Rusija   Kitajska

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske članice zveze Nato v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Nekaj jih je za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP – že doseglo, nekatere so mu blizu. Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035 ...

Nobena skrivnost ni, da si Združne države Amerike oziroma njen predsednik želijo večje vloge zveze Nato na Bližnjem vzhodu. Še posebej zadnje čase je vse pogosteje slišati pričakovanja Donalda Trumpa glede pravičnejše delitve bremena (med zahodnimi državami) ne samo v evro-atlantskem prostoru, ampak tudi na Bližnjem vzhodu. V mislih ima evropske članice zavezništva in njihov večji prispevek v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Tovrstna ameriška prizadevanja niso kakšno veliko presenečenje, če upoštevamo namero ZDA, da se ob prvi priliki umaknejo iz Bližnjega vzhoda in se bolj posvetijo svojemu velikemu geostrateškemu tekmecu – Kitajski (in v manjši meri Rusiji). Bližnji vzhod je konec koncev evropsko dvorišče oziroma soseščina. Spomniti velja na pivot to Asia [1] Obame, ali pa na Trumpovo mantro o koncu sodelovanja v t.i. brezsmiselnih vojnah na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Popoln umik vrat na nos ni možen z ozirom na to, da imajo ZDA na Bližnjem vzhodu vendarle še nekaj interesov in obveznosti do tamkajšnjih zaveznikov. V čakanju na omenjeno priliko pa bi bila vsaj delna razbremenitev s strani Evrope dobrodošla, s perspektivo, da jih kasneje povsem nadomesti.

 

Nato je na Bližnjem vzhodu in na južnih in vzhodnih obalah Sredozemskega morja sicer že prisoten. To je logično, saj si pred tamkajšnjim dogajanjem ne more zatiskati oči. Od leta 1994 v okviru kooperativne varnosti poteka t.i. sredozemski dialog Nata z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Marokom, Mavretanijo in Tunizijo. V prepričanju, da sta varnost Evrope in Sredozemlja tesno povezani, se naj bi  z njim krepili medsebojni odnosi, razumevanje in zaupanje. Javna diplomacija in politični dialog se dopolnjujeta s praktičnim vojaškim sodelovanjem (skupne vaje, izobraževanje, nudenje pomoči v opremi). Gre za Natov prispevek k sličnim prizadevanjem Evropske unije in OVSE.

 

Podobno velja  za Natovo partnersko sodelovanje od leta 2004 v okviru t.i. istambulske pobude z državami v Perzijskem zalivu - Bahrainom, Katarjem, Kuvajtom in Združenimi arabskimi emirati. Od primera do primera pa poteka tudi sodelovanje z Omanom in Savdsko Arabijo. Nato je tudi članica koalicije zoper Islamsko državo., ki jo vodijo ZDA in ki je Islamsko državo sicer vojaško porazila, ni je pa uspela povsem izkoreniniti. S tem v zvezi velja omeniti izvidniške polete Nato sil in prispevek zavezništva k obveščevalnim podatkom. Enako sodelovanje Nata v usposabljanju iraške vojske in policije, da bi bili v prihodnje sami sposobni obračunati s preostalimi borci Islamske države in njim podobnimi.

 

Ko je ameriški predsednik omenjal večjo vlogo Nata (na začetku svojega mandata je v zavezništvo močno dvomil) v regiji, omenjal je tudi ime NATO-ME [2], ni šel v podrobnosti. V mislih vsekakor ni imel zgoraj omenjenih aktivnosti. Tudi najbrž ne širitve Nata na Bližnji vzhod in Afriko. Za kaj takega bi bilo verjetno potrebno dopolniti Washingtonsko pogodbo [3]. Vprašljivo bi bilo soglasje obstoječih članic. Vprašanje je tudi, če je v regiji sploh kakšna država, ki izpolnjuje politične kriterije članstva (demokratična vlada, vladavina prava, civilni nadzor nad oboroženimi silami). Ne gre pozabiti, da bi bila reakcija nekaterih držav (in nedržavnih akterjev) v regiji in izven nje (z Rusijo in Kitajsko na čelu) prehuda.

 

Trump je imel v mislih seveda sodelovanje Nata v vojaških, bojnih, operacijah zoper preostanke Islamske države in pripadnike drugih terorističnih skupin, ne nazadnje tudi tistih, ki uživajo podporo Irana. Da Evropa torej stopi v ameriške čevlje. S Trumpom bi se lahko strinjali, da je za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki potrebna večja angažiranost Evrope. Vprašanje pa je na kakšen način oziroma kateri je tisti pravi.

 

Kakšne so torej možnosti, da v bližnji prihodnosti pride do omenjenega angažiranja Nata oziroma njegovih evropskih članic? Že na prvi pogled ne ravno velike. Nato tovrstnih zmogljivosti namreč nima. V precej manjši meri kot ZDA jih imajo le nekatere evropske države članice zavezništva (npr. Francija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo), še zdaleč pa ne vse. To ne velja le za vojaške baze, letalstvo in precizno raketno oborožitev, ampak tudi za ustrezno opremljene in usposobljene specialne sile za protiteroristični boj. 

 

Poglavje zase je zadostna politična volja evropskih držav članic. Nato kot organizacija kolektivne obrambe je bil ustanovljen prvenstveno za obrambo na evropskih tleh, evropskega ozemlja in prebivalstva. Tako je tudi zgrajen in tako tudi deluje. Operacije tipa ISAF v Afganistanu so bolj izjeme. Za povrh izkušnje z njihovo učinkovitostjo in dolžino trajanja niso najboljše. Kar nekaj držav članic iz vzhodne in srednje Evrope se tako boji, da bi se z odlivom njihovih zmogljivosti na Bližnji vzhod ošibila obramba proti vzhodu, se pravi Rusiji.

 

Veliko evropskih članic tudi ni zadovoljnih z nekaterimi (enostranskimi) potezami ZDA v regiji, npr. izstop iz sporazuma o nuklearnem orožju z Iranom, selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umik iz severne Sirije ali nedavna likvidacija iranskega generala Solejmanija na iraških tleh. Bojijo se opeči s kašo, ki jo je zakuhala administracija predsednika Trumpa. Poleg tega novembra letos sledijo še ameriške predsedniške volitve. Za druge spet ni sprejemljivo angažiranje ob dejstvu, da Američanov očitno slej ko prej ne bo več zraven. Niso izključeni zapleti s članico Turčijo oziroma njenimi regionalnimi ambicijami. Zastavlja se ne nazadnje tudi vprašanje pravne osnove prisotnosti oziroma posredovanja Nata (vabilo prizadetih držav, odločitev Varnostnega sveta OZN).

 

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske zaveznice v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Kar nekaj jih je, ki so že dosegle za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP, spet druge so mu blizu (Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035!). Trumpu je tu tudi priskočil na pomoč ruski predsednik Putin s svojo agresijo na Ukrajino. Glede večje vloge Nata na Bližnjem vzhodu pa ameriški predsednik ne more računati na podoben uspeh. Iz zgoraj omenjenih razlogov sledi zaključek, da Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata Trumpa) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od tistega, kar že počenja. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sicer meni nekoliko drugače in je (po službeni dolžnosti) bolj optimističen.

 

Ostaja možnost angažiranja le s strani nekaterih posameznih evropskih držav z ustreznimi zmogljivostmi v koaliciji voljnih (z ZDA ali brez), npr. pri varovanju pomorskih poti. Tem bi se lahko pridružile še nekatere druge, ki se bojijo, da se bodo drugače na njihovih južnih mejah pojavile neobvladljive množice beguncev in migrantov. Tu je še možnost takšnega ali drugačnega  angažmaja EU, bodisi samostojnega bodisi v kombinaciji z drugimi akterji.

 

Zoper terorizem in nestabilnost se je moč boriti na več načinov, posebno ko gre za njune socialne, ekonomske in politične dimenzije. Sodeč po razmišljanju Josepa Borella, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, se EU čedalje bolj zaveda, da bo morala biti aktivnejša glede dogajanja v južni soseščini. Da prihaja tudi čas, ko bo morala (v začetku v omejenem obsegu, npr. pri vzdrževanju miru v Libiji, če pride do premirja) angažirati poleg soft tudi hard power [4], se pravi oborožene sile. To seveda zahteva večje investicije v vojaške namene in nadaljnjo izgradnjo ustreznih struktur odločanja in poveljevanja.

 

________________

[1] Osredotočenje na Azijo

[2] Middle East – Bližnji, Srednji vzhod.

[3] Z njo je bil leta 1949 v Washingtonu ustanovljen Nato.

[4] Mehka oziroma trda moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
11
21.06.2021 21:22
Napisati nek krajši pregled ekonomskega razvoja samostojne Slovenije je po eni strani pravzaprav preprosto, pa drugi pa kar ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
11
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
21
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.928
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.721
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 2.249
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.397
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.154
06/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 900
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 875
08/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 616
09/
30-letnica Slovenije: Alternativni pogled na naš dosedanji ekonomski razvoj
Bine Kordež
Ogledov: 456
10/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 961