Komentar

Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih je imel večji prispevek evropskih članic zavezništva v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Njegova pričakovanja pa iz vrste razlogov niso realna. Zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti in še posebej zaradi pomanjkanja ustrezne politične volje Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata ameriškega predsednika) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od  tistega, kar že počenja.

26.01.2020 22:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Nato   Bližnji vzhod   Donald Trump   BDP   zavezništvo   Evropska unija   Rusija   Kitajska

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske članice zveze Nato v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Nekaj jih je za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP – že doseglo, nekatere so mu blizu. Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035 ...

Nobena skrivnost ni, da si Združne države Amerike oziroma njen predsednik želijo večje vloge zveze Nato na Bližnjem vzhodu. Še posebej zadnje čase je vse pogosteje slišati pričakovanja Donalda Trumpa glede pravičnejše delitve bremena (med zahodnimi državami) ne samo v evro-atlantskem prostoru, ampak tudi na Bližnjem vzhodu. V mislih ima evropske članice zavezništva in njihov večji prispevek v boju zoper terorizem, ki izhaja iz tega dela sveta. Tovrstna ameriška prizadevanja niso kakšno veliko presenečenje, če upoštevamo namero ZDA, da se ob prvi priliki umaknejo iz Bližnjega vzhoda in se bolj posvetijo svojemu velikemu geostrateškemu tekmecu – Kitajski (in v manjši meri Rusiji). Bližnji vzhod je konec koncev evropsko dvorišče oziroma soseščina. Spomniti velja na pivot to Asia [1] Obame, ali pa na Trumpovo mantro o koncu sodelovanja v t.i. brezsmiselnih vojnah na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Popoln umik vrat na nos ni možen z ozirom na to, da imajo ZDA na Bližnjem vzhodu vendarle še nekaj interesov in obveznosti do tamkajšnjih zaveznikov. V čakanju na omenjeno priliko pa bi bila vsaj delna razbremenitev s strani Evrope dobrodošla, s perspektivo, da jih kasneje povsem nadomesti.

 

Nato je na Bližnjem vzhodu in na južnih in vzhodnih obalah Sredozemskega morja sicer že prisoten. To je logično, saj si pred tamkajšnjim dogajanjem ne more zatiskati oči. Od leta 1994 v okviru kooperativne varnosti poteka t.i. sredozemski dialog Nata z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Marokom, Mavretanijo in Tunizijo. V prepričanju, da sta varnost Evrope in Sredozemlja tesno povezani, se naj bi  z njim krepili medsebojni odnosi, razumevanje in zaupanje. Javna diplomacija in politični dialog se dopolnjujeta s praktičnim vojaškim sodelovanjem (skupne vaje, izobraževanje, nudenje pomoči v opremi). Gre za Natov prispevek k sličnim prizadevanjem Evropske unije in OVSE.

 

Podobno velja  za Natovo partnersko sodelovanje od leta 2004 v okviru t.i. istambulske pobude z državami v Perzijskem zalivu - Bahrainom, Katarjem, Kuvajtom in Združenimi arabskimi emirati. Od primera do primera pa poteka tudi sodelovanje z Omanom in Savdsko Arabijo. Nato je tudi članica koalicije zoper Islamsko državo., ki jo vodijo ZDA in ki je Islamsko državo sicer vojaško porazila, ni je pa uspela povsem izkoreniniti. S tem v zvezi velja omeniti izvidniške polete Nato sil in prispevek zavezništva k obveščevalnim podatkom. Enako sodelovanje Nata v usposabljanju iraške vojske in policije, da bi bili v prihodnje sami sposobni obračunati s preostalimi borci Islamske države in njim podobnimi.

 

Ko je ameriški predsednik omenjal večjo vlogo Nata (na začetku svojega mandata je v zavezništvo močno dvomil) v regiji, omenjal je tudi ime NATO-ME [2], ni šel v podrobnosti. V mislih vsekakor ni imel zgoraj omenjenih aktivnosti. Tudi najbrž ne širitve Nata na Bližnji vzhod in Afriko. Za kaj takega bi bilo verjetno potrebno dopolniti Washingtonsko pogodbo [3]. Vprašljivo bi bilo soglasje obstoječih članic. Vprašanje je tudi, če je v regiji sploh kakšna država, ki izpolnjuje politične kriterije članstva (demokratična vlada, vladavina prava, civilni nadzor nad oboroženimi silami). Ne gre pozabiti, da bi bila reakcija nekaterih držav (in nedržavnih akterjev) v regiji in izven nje (z Rusijo in Kitajsko na čelu) prehuda.

 

Trump je imel v mislih seveda sodelovanje Nata v vojaških, bojnih, operacijah zoper preostanke Islamske države in pripadnike drugih terorističnih skupin, ne nazadnje tudi tistih, ki uživajo podporo Irana. Da Evropa torej stopi v ameriške čevlje. S Trumpom bi se lahko strinjali, da je za stabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki potrebna večja angažiranost Evrope. Vprašanje pa je na kakšen način oziroma kateri je tisti pravi.

 

Kakšne so torej možnosti, da v bližnji prihodnosti pride do omenjenega angažiranja Nata oziroma njegovih evropskih članic? Že na prvi pogled ne ravno velike. Nato tovrstnih zmogljivosti namreč nima. V precej manjši meri kot ZDA jih imajo le nekatere evropske države članice zavezništva (npr. Francija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo), še zdaleč pa ne vse. To ne velja le za vojaške baze, letalstvo in precizno raketno oborožitev, ampak tudi za ustrezno opremljene in usposobljene specialne sile za protiteroristični boj. 

 

Poglavje zase je zadostna politična volja evropskih držav članic. Nato kot organizacija kolektivne obrambe je bil ustanovljen prvenstveno za obrambo na evropskih tleh, evropskega ozemlja in prebivalstva. Tako je tudi zgrajen in tako tudi deluje. Operacije tipa ISAF v Afganistanu so bolj izjeme. Za povrh izkušnje z njihovo učinkovitostjo in dolžino trajanja niso najboljše. Kar nekaj držav članic iz vzhodne in srednje Evrope se tako boji, da bi se z odlivom njihovih zmogljivosti na Bližnji vzhod ošibila obramba proti vzhodu, se pravi Rusiji.

 

Veliko evropskih članic tudi ni zadovoljnih z nekaterimi (enostranskimi) potezami ZDA v regiji, npr. izstop iz sporazuma o nuklearnem orožju z Iranom, selitev veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, umik iz severne Sirije ali nedavna likvidacija iranskega generala Solejmanija na iraških tleh. Bojijo se opeči s kašo, ki jo je zakuhala administracija predsednika Trumpa. Poleg tega novembra letos sledijo še ameriške predsedniške volitve. Za druge spet ni sprejemljivo angažiranje ob dejstvu, da Američanov očitno slej ko prej ne bo več zraven. Niso izključeni zapleti s članico Turčijo oziroma njenimi regionalnimi ambicijami. Zastavlja se ne nazadnje tudi vprašanje pravne osnove prisotnosti oziroma posredovanja Nata (vabilo prizadetih držav, odločitev Varnostnega sveta OZN).

 

Trumpu je res uspelo doseči, da evropske zaveznice v obrambne namene prispevajo precej več kot v preteklosti. Kar nekaj jih je, ki so že dosegle za leto 2024 dogovorjeni cilj – 2% BDP, spet druge so mu blizu (Slovenija naj bi ga dosegla šele leta 2035!). Trumpu je tu tudi priskočil na pomoč ruski predsednik Putin s svojo agresijo na Ukrajino. Glede večje vloge Nata na Bližnjem vzhodu pa ameriški predsednik ne more računati na podoben uspeh. Iz zgoraj omenjenih razlogov sledi zaključek, da Nato v bližnji prihodnosti (do konca tega mandata Trumpa) na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ni zmožen narediti kaj dosti več od tistega, kar že počenja. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg sicer meni nekoliko drugače in je (po službeni dolžnosti) bolj optimističen.

 

Ostaja možnost angažiranja le s strani nekaterih posameznih evropskih držav z ustreznimi zmogljivostmi v koaliciji voljnih (z ZDA ali brez), npr. pri varovanju pomorskih poti. Tem bi se lahko pridružile še nekatere druge, ki se bojijo, da se bodo drugače na njihovih južnih mejah pojavile neobvladljive množice beguncev in migrantov. Tu je še možnost takšnega ali drugačnega  angažmaja EU, bodisi samostojnega bodisi v kombinaciji z drugimi akterji.

 

Zoper terorizem in nestabilnost se je moč boriti na več načinov, posebno ko gre za njune socialne, ekonomske in politične dimenzije. Sodeč po razmišljanju Josepa Borella, visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko, se EU čedalje bolj zaveda, da bo morala biti aktivnejša glede dogajanja v južni soseščini. Da prihaja tudi čas, ko bo morala (v začetku v omejenem obsegu, npr. pri vzdrževanju miru v Libiji, če pride do premirja) angažirati poleg soft tudi hard power [4], se pravi oborožene sile. To seveda zahteva večje investicije v vojaške namene in nadaljnjo izgradnjo ustreznih struktur odločanja in poveljevanja.

 

________________

[1] Osredotočenje na Azijo

[2] Middle East – Bližnji, Srednji vzhod.

[3] Z njo je bil leta 1949 v Washingtonu ustanovljen Nato.

[4] Mehka oziroma trda moč.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608