Komentar

Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem

Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne čakalne vrste na vseh straniščih občutno podaljšale. Daljše vrste torej. In nekaj več polulanih školjk. To bo rezultat drznega podviga, s katerim je cvetober slovenskega družboslovja obračunal s pisoarji. Argumenta, da so pisoarje odstranili, ker niso socialno pravični, ne kupim. Kupil ga bom, ko bodo na FDV ukinili menstruacijo, raka na prostati in avtizem, ker niso socialno pravični, ter bojkotirali olimpijske igre, ker je finale šprinta na 100 metrov izrazito socialno nepravičen dogodek.

30.01.2020 22:30
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Ključne besede:   Kristijan Musek Lešnik   wc   moški   ženske   uniseks   FDV   Fakulteta za družbene vede   pisoarji   Aleksander Solženicin   Palmira   ideologija

Pred leti so se v dimu in prahu razleteli starodavni templji v Palmiri. Skrajnežem se je zahotelo razstreliti zgodovinske spomenike in obeležja časov in običajev, ki niso bili skladni z njihovimi predstavami idealnega sveta. Nekaj tednov nazaj so na Fakulteti za družbene vede skrajneži druge sorte enako odločno odstranili pisoarje. Ker niso bili skladni z njihovimi predstavami idealnega stranišča.

K pisanju me je spodbudila vest, ki je zaokrožila po medijih in družbenih omrežjih: da imajo na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani po novem uniseks stranišča. Iz katerih so odstranili pisoarje. Slovenci nismo prvi, ki nam je uspelo iz lulanja in kakanja narediti politično in ideološko vprašanje: že Chevallier je v satiričnem romanu Clochemerle opisoval zgode in nezgode ob postavljanju javnega stranišča. Kljub temu so na FDV pri prizadevanjih, da iz temeljne človeške potrebe naredijo bizarno komedijo, pokazali zavidanja vredno mero inovativnosti.

 

Naj takoj na začetku povem, da nimam nič proti uniseks straniščem. Razlog za to je preprost: Edina stranišča, v katerem koli domu sem živel, so bila uniseks. Tudi na edinih drugih straniščih, v katera sem zahajal, se pravi moških, sem mnogokrat srečeval ženske. Ker se ukvarjam s šolstvom, sem na strokovnih srečanjih med redkimi moškimi. Nikjer drugje to razmerje ne pride do izraza tako zelo kot med odmori: pred ženskim straniščem se vije dolga vrsta žensk brez zadrege; pred moškim pa enako dolga vrsta - spet žensk, a z nekaj zadrege. Malo zaradi empatije, malo pa zaradi občutne podštevilčnosti v takšnih situacijah moški navadno počakamo, da se vrsta izprazni, šele potem si upamo v WC; razen če nas huda nuja prej ne odpelje do grmičevja pred kongresnim centrom. Za pedagoške strokovne konference so torej uniseks stranišča odlična priložnost, da redkim moškim ne bo treba več zalivati fikusov na mračnih hodnikih, ali pa mencajoče prestopati pred okupiranimi stranišči.

 

Ne samo v svetu feminizirane pedagogike, z uniseks rabo moških stranišč sem se ob prekratkih odmorih srečeval na vseh možnih krajih, od Cankarjevega doma, do Hale Tivoli in Stožic. Zato ploskam ideji, da se uniseks stranišča dokončno formalno ustoličijo. Ženskam omogočajo brez zadrege početi, kar so marsikdaj zaradi nuje že bile prisiljene početi. Moškim pa omogočajo večji nabor mest za lulanje in kakanje. Z njimi pridobimo vsi. Ne samo na Fakulteti za družbene vede. Povsod.

 

V čem je torej problem?

 

Pojav, da se na različnih prireditvah zaradi časovne ali mehurne stiske tu in tam znajdejo na moških straniščih tudi ženske, ima svoje razloge. Najbolj očitnega lahko empirično preverite v poljubnem odmoru v Cankarjevem domu, teatru, kinu, na koncertu, tekmi: pred ženskimi stranišči se vijejo kolone, pred moškimi jih ni. Razlika v čakalnih dobah je ob pritisku v mehurju ali črevesju ključni povod za romanje žensk na moške WC-je.

 

Ta razlika v čakalnih dobah je posledica enega od najučinkovitejših izumov za varčevanje časa v zgodovini človeštva – pisoarja. Tem preprostim kosom keramike gredo zasluge za krajše vrste, za to, da moška stranišča v trenutkih stiske ženskam kljub nekaj zadrege obetajo hitrejše olajšanje.

 

Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na FDV, je torej dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne čakalne vrste na vseh straniščih občutno podaljšale. Daljše vrste torej. In nekaj več polulanih školjk. To bo rezultat drznega podviga, s katerim je cvetober slovenskega družboslovja obračunal s pisoarji.

 

Argumenta, da so pisoarje odstranili, ker niso socialno pravični, ne kupim. Kupil ga bom, ko bodo na Fakulteti za družbene vede ukinili menstruacijo, raka na prostati in avtizem, ker niso socialno pravični, ter bojkotirali olimpijske igre, ker je finale šprinta na 100 metrov izrazito socialno nepravičen dogodek.

 

 

 

 

V odsotnosti razumnih razlag sem zasledil ugibanja, da so pisoarji odšli na smetišče zgodovine, ker lahko nemoške obiskovalce uniseks stranišč izpostavijo pogledu na strašljive moške binglje. Malo morgen. Od malega že hodim na stranišča s pisoarji, pa še nisem videl nobenega tujega binglja. (Priznam, da za njimi tudi nisem oprezal.) Moški se za pisoarji ukvarjamo s povsem drugimi skrbmi kot razkazovanjem svojih genitalij in opazovanjem sosedovih: usmerjanje orodja v pravo smer in praznjenje mehurja brez povratnega škropljenja po hlačah pač zahtevata koncentrirano pozornost.

 

Ne vem, ali je ideja o odstranjevanju pisoarjev posledica prepričanja, da nemoške uporabnice uniseks stranišč občutijo takšno slo po opazovanju bingljev, da bi resno ogrozile red in mir v teh posvečenih prostorih. Ali prepričanja, da moški ob pisoarjih ne počnejo drugega kot razkazujejo svoje genitalije. Ali prepričanja, da bi lahko kogar koli motil pogled na lulajoče moške ob steni. Vsekakor so vsa takšna in podobna prepričanja globoko seksistična in žaljiva, zato odstranjevanje pisoarjev brez prepričljivih razlag kaže resne znake nestrpnosti in nespoštovanja različnosti.

 

Primerna rešitev za krajšanje čakalnih vrst pred uniseks stranišči so pisoarji. Ne odstranjevanje pisoarjev iz bivših moških stranišč, pač pa obratno: njihovo montiranje v vsa uniseks stranišča. S tem se da preprosto rešiti problem čakalnih vrst in neprijetnega zvijanja pred zaprtimi vrati.

 

Težji oreh je, kako zagotoviti tistim obiskovalkam (obiskovalcem) uniseks stranišč, ki jih moti pogled na lulajoče pred pisoarji, prijetno straniščno izkušnjo. Primerna rešitev, ki bi preprečila neželene vizualne interakcije z binglji (in tudi brisanje polulanih školjk), bi lahko bila ločena stranišča. Moška in ženska.

 

Aja, ups. To so na Fakulteti za družbene vede že imeli. In odstranili.

 

 

Pisoarji in ideološka bebavost

 

Morda bi bilo vseeno dobro pred naslednjo demontažo stranišč premisliti, čemu stranišča v prvi vrsti služijo. Morda bi kazalo na pročelje ljubljanske Univerze obesiti velik napis: Uniseks stranišča so super. Ampak tudi z moškimi in ženskimi stranišči ni nič narobe. In nič ni narobe s pisoarji.

 

Morda bi bilo dobro to narediti pred uniseksizacijo stranišč in depisoarizacijo na ostalih fakultetah. Razlogov za misel, da je ozadje odstranjevanja pisoarjev predvsem posledica ideološke bebavosti, je kar nekaj. Prvi je, da v tej potezi ni nobene logike in utilitarizma. Namesto, da bi olajšala, je poslabšala kakovost življenja populacije s polnimi mehurji in črevesjem. Ker je v naši državi za vsako bebavo potezo običajno bebava ideja, je zajca smiselno iskati tudi v tem grmu.

 

Ker pri nas celo del sorazmerno izobražene populacije ne razume bistva razsvetljenskega gesla o enakosti (da naj bodo vsi ljudje enaki pred zakonom: enakopravni; ne pa enaki), ni dvakrat za reči, da se med temi umi komu ni utrnila ideja, da so stranišča brez pisoarjev bližnjica k idealu enakosti za vse. Ampak ljudje smo različni. Na srečo! Različnost bogati. Različnost dela svet pisan, pester in zanimiv. Enakost je dolgočasna. Ne samo to: samo svet, v katerem smo lahko svobodno različni, različnih oblik, različnih misli, različnih besed, je obenem svet, v katerem smo lahko enakopravni. Kako je že rekel Aleksander Solženicin:

 

Ljudje smo različno obdarjeni.

Če smo svobodni, nismo enaki.

Če smo enaki, nismo svobodni.

 

Če bi Solženicin še živel in bi se danes znašel v Sloveniji, bi morda rekel: nič ni narobe, če lulamo in kakamo različno. Tudi v pisoarje.

 

Različnost svobodoljubnim odpira nova obzorja. Wannabe diktatorjem, malim in velikim adolfom vseh ideoloških barv in oblik pa predstavlja grožnjo. Ni čudno, da je ena od prvih idej vsakega totalitarizma in diktature narediti ljudi enake: začnejo z uniformami in frizurami, nadaljujejo pa z besedami in mislimi. Ali pa s stranišči.

 

Po svetu hodijo skrajneži različnih barv, vrst in ideologij. Nekaterim gredo v nos svetišča v Palmiri, drugim sinagoge, tretjim pa pisoarji. Seznam abotnih idej je neznansko dolg in domišljija, ko gre za nestrpnost in sovražnost do vsega drugačnega, ne pozna mej. Ljudje, ki kritično razmišljajo, nenehno dvomijo. Skrajneži verujejo in verjamejo v svoj prav; njihovo skupno obeležje je, da jih vodi slepa vera in predanost ideji, namesto zdrave pameti; dovzetni so na čustveno nabite parole, imuni pa na argumente in logiko.

 

 

 

 

Razvoj skrajneža traja in gre čez razvojni cikel, preden začne razstreljevati objekte ali drugače misleče ljudi. Začne se s parolami, ne razumskimi argumenti, pač pa s čustveno nabitimi gesli iz okolja, ki jih bodoči skrajnež sčasoma ponotranja. Nadaljuje se s kričanjem gesel, mahanjem s transparenti in pisanjem grafitov, s katerimi wannabe skrajnež svojim idejnim mentorjem dokazuje, da je ponotranjil agendo in brezpogojno veruje vanjo.

 

Tretja stopnja so prva dejanja, ko poskuša skrajnež v razvoju dokazati, da ima jajca početi "stvari" in je vreden zaupanja v skupnosti skrajnežev. V tej fazi je še vedno posranec, ki po svojih podvigih pobegne v noč; važno je, da se pokaže svojim mentorjem.

 

 

Od templjev v Palmiri do pisoarjev na FDV

 

Skrajneži postanejo nevarni takrat, ko jim trepljanje po ramah s strani kompanjonov vzbudi občutek moči. S predanim zanosom se začnejo lotevati podvigov, ki imajo v njihovem s slepo vero prepojenem zblojenem svetu simbolen pomen. Začnejo strašiti pri belem dnevu. Njihovo gonilo postane: upam si pretepsti migranta, ozmerjati geja, požagati križ, odstraniti pisoar. V tej fazi ima okolje zadnjo priložnost, da jih ustavi. Ko se jim vzbudi občutek "nihče mi nič ne more", nobena zavora v glavi ali v okolju več ne preprečuje, da začnejo požigati knjige, rušiti sinagoge, metati geje s stolpnic, graditi koncentracijska taborišča, razstreljevati spomenike starodavnih kultur in graditi svet po meri svojih blodenj.

 

Za vse skrajneže tega sveta velja, da se razvijajo iz malih adolfov v večje adolfe toliko hitreje, kolikor več aplavza so deležni na svoji razvojni poti, in toliko bolj, če jih v tem razvoju nihče ne ustavi. Bolj kot jih zunanji svet svet prepričuje, da se motijo, bolj so prepričani, da imajo prav in globlji v njihovih mislih postaja jez med "nami" (ki imamo prav) in "onimi" (ki smetijo svet). Ker jih vodi slepa vera in prepričanje, da imajo prav, so njihova dejanja brez logike, nasprotna zdravi pameti, v nasprotju z argumenti: bolj kot argumenti kažejo, da so njihove agende in ideje bizarne in skregane s stvarnostjo, bolj so zagnani za rušenje argumentov in uničenje stvarnosti.

 

Zato je kakršna koli argumentirana razprava s tistimi, ki bi radi razstreljevali starodavne templje, pisoarje, drugače misleče, ali pa kaj četrtega, kar jih moti, povsem odveč – ker jih vodi slepa vera in čustvena vznesenost, je razpravljanje z njimi nesmiselno. Tudi posmeh ne pomaga, ker le krepi njihov občutek mučeniške nerazumljenosti, vztrajanje v verski slepoti in občutek "enkrat jim bom že pokazal". Edino, kar pomaga pri tistih, ki v svojih blodnjah vidijo hudiča v kipih, svetiščih, drugih ljudeh ali pisoarjih, je jasna meja in pendrek. Še vedno. Pamet lahko pomaga samo tam, kjer se lahko enakopravno pogovarja s pametjo.

 

Nekaj let nazaj so se v dimu in prahu razleteli starodavni templji v Palmiri. Skrajnežem se je zahotelo razstreliti zgodovinske spomenike in obeležja časov in običajev, ki niso bili skladni z njihovimi predstavami idealnega sveta. Nekaj tednov nazaj so na Fakulteti za družbene vede skrajneži druge sorte kot v nebo vpijoča obeležja žaljive preteklosti enako odločno odstranili pisoarje. Ker niso bili skladni z njihovimi predstavami idealnega stranišča (uniseks, ampak čim bolj brez moških).

 

Oboje se je zgodilo daleč onkraj zdrave pameti, razuma in argumentov. Ker  je nekdo tako čutil in se mu je tako zahotelo. Ker ni bilo nikogar, ki bi upal reči: ta ideja je abotna. Ker ni bilo nikogar, ki bi to abotnost ustavil.

 

 

Skrajneži rušijo, drugega ne znajo

 

Svet je tako narejen, da eni postavljajo. Ne pa vsi. Skrajneži vseh vrst in ideologij so si groteskno podobni v tem, da je njihov modus operandi rušenje. Starodavnih templjev. Ali spomenikov. Ali cerkev, mošej, sinagog. Ali simbolov. Kakršnih koli, ki jih boleče opozarjajo, da je svet lahko drugačen in bolj pisan, kot si ga rišejo v svojih bizarnih in mračnih predstavah. Na primer pisoarjev.

 

Skrajneži rušijo, ker je rušenje edino kar znajo. Ker so njihove blodnje karte iz papirja, ki ne morejo stati, ne znajo ustvariti nič. Zato so edina ostalina, ki jo lahko pustijo za sabo, tretji rajhi, rdeči kmeri ali medplemenski obračuni: Srebrenice, Palmire, Ruande in drugi kupi ruševin in kosti. Neme priče intelektualne in duhovne revščine, ki se je odločila oblikovati svet po svoji meri, ki svet nekaj časa opozarjajo "nikoli več", dokler spomin ne začne bledeti, iz pepela bizarnih idej pa vzniknejo nove norosti.

 

Nekaterim se zdi, da se skrajneži različnih barv, oblik in ideologij razlikujejo po tem, koliko gorja pustijo za sabo, preden se njihova bizarna agenda sesuje v prah. V resnici ne bi smeli delati nikakršnih razlik med njimi. Njihovi motivi so strašljivo podobni: moč, oblast in rušenje. Razlika je le v tem, da so nekateri imeli več priložnosti od drugih. Če bi mali adolfi današnjega dne postavili v škornje Hitlerja ali Pol Pota, bi bili njihovi podvigi podobno tragični.

 

 

Islamska država je pred leti uničila Pamiro, na FDV pa so pred kratkim uničili pisoarje.

 

 

Zato se je dobro vsake toliko časa, ko nas začnejo mali adolfi katere koli baže zasipati z blodnjavimi idejami, spomniti, da s svojimi dejanji, ki so skregana z zdravo pametjo, zato pa nabita z ideološko simboliko, niso groteskni, pač pa nevarni.

 

In jih ustavljati, dokler se še da. Ker, ne delajmo si utvar: mali adolfi so med nami. Od nas je pa odvisno, v kaj se bodo razvili. Zato se je ob naplavljanju bizarnih idej, smiselno vprašati: je res vredno ugoditi vsaki norosti in kretenizmu zgolj zato, da bomo imeli nekaj časa mir pred njimi? Trdno verjamem, da ne. Ker norcem vsaka mala zmaga zbudi vtis, da imajo prav in so na pravi poti; in bo zato vsaka njihova naslednja želja večja in bolj bizarna; in večji in močnejši kot bodo, bolj se bodo njihove želje spreminjale, v pričakovanja, pričakovanja v zahteve, zahteve pa v ukaze.

 

 

Post scriptum

 

V Sloveniji ne rabimo ustavljanja desnice ali levice. Rabimo iskreno in odkrito spoznanje, da ni nič narobe, če bedakom rečemo bedaki, bebcem rečemo bebci, skrajnežem rečemo skrajneži, bizarnim idejam pa rečemo bizarne ideje. Kakršne koli sorte, barve in oblike so že.

 

V resnici seveda ne gre za stranišča. Niti za pisoarje. Za zdravo pamet gre. Tisto, ki je očitno utrujena od vsega hudega že zdavnaj emigrirala iz Slovenije skupaj s tisoči mladih, ki jih veliko bolj kot to, kje bodo lulali in kakali zanima, v kakšni državi bodo živeli in kakšne možnosti za življenje bodo imeli v svojem okolju. Tisto zdravo pametjo, ki jo je vredno vsaj poskusiti priklicati nazaj. Četudi posredno, prek pisoarjev.

 

Morda je ključen dokaz, da naš šolski sistem ustvarja izobražene in kompetentne ljudi prav to, da vsako leto več mladih odhaja stran. Mogoče je napočil čas za vseslovensko gibanje za vrnitev zdrave pameti. Pa ne le pri odločanju o tem, kje, kdaj in kako bomo lulali in kakali, pač pa predvsem o tem, kakšno prihodnost lahko kot družba ponudimo mladim, da jim priložnosti ne bo treba iskati drugje. In za to, da tistim, ki nimajo boljšega dela, kot da lulajo in kakajo po zdravi pameti in po nas, pokažemo vrata.

 

Dr. Kristijan Musek Lešnik je psiholog, profesor in vodja Centra za pozitivno psihologijo na Univerzi na Primorskem. Prispevek je delni povzetek njegovega bloga (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.960
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.999
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 939
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.833
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472