Komentar

Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

01.02.2020 00:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   tožba   Slovenija   Hrvaška   Miro Cerar   Marjan Šarec   Luksemburg   Sodišče Evropske unije   Piranski zaliv   meja

Fotomontaža: portal+

Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

Slovenske športne organizacije in športne oblasti očitno vedo, da je treba za državne reprezentance, ki tekmujejo in katerim sodijo na mednarodnih prvenstvih, izbirati najboljše športnike oz. športnice. Žal v slovenski politiki - vsaj zadnja leta - ni tako. Slovenski politiki in celo diplomati mislijo, da bi nas morali tujci imeti radi in rajši kot druge kar tako, ne da bi si to zaslužili; morda zato, ker je Slovenija prisrčna in nenevarna dežela in tako naprej. V slovenski vladi in v uradu predsednika republike so po letu 2008 zmotno pričakovali, da bodo uspevali brez truda in ne glede na merljive dosežke. Predsednik republike je v zvezi z ljudmi, ki so imeli kaj pokazati, javno govoril o "zaslugarstvu" in "osamosvojitveni navlaki". Takšno ravnanje mu, ko se je sam potegoval za položaj generalnega sekretarja OZN, seveda ni koristilo. (Da vzpon v domači politiki še ni jamstvo za ugled na mednarodnem prizorišču, je leta 2014 doživela tudi Alenka Bratušek.) Toda negativna selekcija se ni nehala, in meritokracija ni prišla do besede. Razširila se je miselnost, ki jo Italijani imenujejo kvalunkvizem (qualunquismo), ki ga slovenski slovarji prevajajo kot brezbrižnost. Dejansko gre za podeljevanje prednosti povprečnežem oz. komurkoli. Ta miselnost je v sorodu z znano formulo "ni važno, če je pismen, važno je, da je naš"; pravzaprav tudi s teorijo o "novih obrazih".

 

Slovenija si je prislužila prvenstvo med republikami nekdanje Jugoslavije s svojimi dosežki. Članica Nata in EU je postala že leta 2004, leta 2007 pa je prevzela evro in se vključila v schengenski sistem. Leta 2008 je Slovenija kot prva med novimi članicami predsedovala Evropski uniji. Hrvaška je vstopila v Nato leta 2009, v EU pa leta 2013. Na neki način je Hrvaška, čim se je ponudila priložnost - z značilnimi prijemi - odrinila Slovenijo, ki ji najbrž ni koristilo, da je leta 2009 Hrvaški grozila z blokiranjem njene vključitve v EU. Ta grožnja in spretna hrvaška propaganda sta slovensko politiko prepričali v nujnost arbitražnega sporazuma in v tvegano terminologijo. Tako se je v tekstu arbitražnega sporazuma pojavila nejasna zahteva po "stiku" oz. "junction" slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

 

Ko se je izkazalo, da so namesto meje (prehoda, povezave) med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami dobili "stično območje" znotraj hrvaških teritorialnih voda, so se slovenski politiki hvalili z (manj bistvenimi) pridobitvami v Piranskem zalivu. Minister Erjavec je bil tako navdušen nad rešitvijo, da je javno govoril o zmagi, s čimer je spravil v zadrego sodišče, navsezadnje pa sta se po telefonu na enak način hvalila tudi Drenikova in Sekolec

 

Hrvati so samo čakali na takšno priložnost. Zadovoljni, da arbitraža Sloveniji ni prisodila teritorialnega stika (ampak "služnost" preko hrvaškega morja), so postali zahtevnejši in naredili še en korak; njihovo stališče je bilo namreč, da je sodišče Sloveniji prepustilo prevelik del Piranskega zaliva. Hrvaška je bila zahtevala polovico Savudrijske vale!

 

Po eni strani si je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj so Slovenci pričakovali, da bo haaško sodišče prijaznejše do njih kot do Hrvatov; po drugi strani pa se lahko samo čudimo zadovoljstvu slovenske strani z doseženim rezultatom. To, kar je dosegla v Haagu, bi lahko dobila že davno prej, saj ji je Hrvaška vsa leta ponujala "najliberalniji mogući režim" plovbe skozi hrvaško morje; le da se Drnovšek, Rop, Janša in pisec teh vrstic s tem nismo strinjali.

 

Sledil je dramaturški preobrat, Hrvati so se namreč odločili zapustiti cel proces, češ da je bil okužen s preuranjenim razkrivanjem rezultata, celo z vplivanjem na sodišče. Slovenski arbitražni režiserji so nato računali preseči dvojno neprijaznost s pritožbo na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu. To se zaradi napačnih ocen na slovenski strani ni zgodilo.

 

Kaj pa so povedali luksemburški sodniki? V svoji sodbi 31. januarja 2020 pišejo: " … je treba ugotoviti, da je arbitražno razsodbo izdalo mednarodno sodišče, ustanovljeno na podlagi dvostranskega arbitražnega sporazuma, urejenega z mednarodnim pravom, pri čemer predmet tega sporazuma ne spada na področja pristojnosti Unije iz členov od 3 do 6 PDEU in Unija ni njegova pogodbenica. Unija je sicer strankama mejnega spora nudila dobre usluge, da bi se ta spor rešil, in predsedstvo Sveta je Arbitražni sporazum podpisalo v imenu Unije kot priča … "

 

 

Luksemburško sodišče je ugotovilo: 

  

1. da Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba nista sestavni del prava Unije,

2. da nespoštovanje Arbitražnega sporazuma ne pomeni nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije;

3. da luksemburško sodišče praktično ne more razsojati o nacionalnih mejah, ker te v evropskih pogodbah niso podrobno opredeljene;

4. da odločanje o urejanju dostopa do obalnih voda ni mogoče, ker arbitražna razsodba ni bila izvršena …

 

 

Nakar beremo: "V teh okoliščinah Sodišče ni pristojno, da v okviru obravnavane tožbe, vložene na podlagi člena 259 PDEU, preuči – sicer bi prekoračilo pristojnosti, ki so mu podeljene s Pogodbama, in poseglo v pristojnosti, ki so državam članicam pridržane glede geografske razmejitve njihovih meja – vprašanje obsega in meja ozemelj Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter pri tem neposredno uporabi mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije … Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da Sodišče ni pristojno za odločanje o obravnavani tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti … "

 

Posebnost luksemburške sodbe je očitek, da je Slovenija v svoji tožbi uporabila sporen dokument, tj. "interni dopis pravne službe Evropske komisije". Slovenija ni imela dovoljenja za uporabo tega dokumenta.

 

Luksemburško sodišče na koncu pravi, da njegova sodba ne vpliva na morebitno "lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom". To formulacijo so vneti in zvesti komentatorji interpretirali, kot da luksemburško stališče potrjuje veljavo arbitražne razsodbe. Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

 

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.219
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.881
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.963
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.192
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.228
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.210
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 933
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.142
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706