Komentar

Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

01.02.2020 00:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   tožba   Slovenija   Hrvaška   Miro Cerar   Marjan Šarec   Luksemburg   Sodišče Evropske unije   Piranski zaliv   meja

Fotomontaža: portal+

Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

Slovenske športne organizacije in športne oblasti očitno vedo, da je treba za državne reprezentance, ki tekmujejo in katerim sodijo na mednarodnih prvenstvih, izbirati najboljše športnike oz. športnice. Žal v slovenski politiki - vsaj zadnja leta - ni tako. Slovenski politiki in celo diplomati mislijo, da bi nas morali tujci imeti radi in rajši kot druge kar tako, ne da bi si to zaslužili; morda zato, ker je Slovenija prisrčna in nenevarna dežela in tako naprej. V slovenski vladi in v uradu predsednika republike so po letu 2008 zmotno pričakovali, da bodo uspevali brez truda in ne glede na merljive dosežke. Predsednik republike je v zvezi z ljudmi, ki so imeli kaj pokazati, javno govoril o "zaslugarstvu" in "osamosvojitveni navlaki". Takšno ravnanje mu, ko se je sam potegoval za položaj generalnega sekretarja OZN, seveda ni koristilo. (Da vzpon v domači politiki še ni jamstvo za ugled na mednarodnem prizorišču, je leta 2014 doživela tudi Alenka Bratušek.) Toda negativna selekcija se ni nehala, in meritokracija ni prišla do besede. Razširila se je miselnost, ki jo Italijani imenujejo kvalunkvizem (qualunquismo), ki ga slovenski slovarji prevajajo kot brezbrižnost. Dejansko gre za podeljevanje prednosti povprečnežem oz. komurkoli. Ta miselnost je v sorodu z znano formulo "ni važno, če je pismen, važno je, da je naš"; pravzaprav tudi s teorijo o "novih obrazih".

 

Slovenija si je prislužila prvenstvo med republikami nekdanje Jugoslavije s svojimi dosežki. Članica Nata in EU je postala že leta 2004, leta 2007 pa je prevzela evro in se vključila v schengenski sistem. Leta 2008 je Slovenija kot prva med novimi članicami predsedovala Evropski uniji. Hrvaška je vstopila v Nato leta 2009, v EU pa leta 2013. Na neki način je Hrvaška, čim se je ponudila priložnost - z značilnimi prijemi - odrinila Slovenijo, ki ji najbrž ni koristilo, da je leta 2009 Hrvaški grozila z blokiranjem njene vključitve v EU. Ta grožnja in spretna hrvaška propaganda sta slovensko politiko prepričali v nujnost arbitražnega sporazuma in v tvegano terminologijo. Tako se je v tekstu arbitražnega sporazuma pojavila nejasna zahteva po "stiku" oz. "junction" slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

 

Ko se je izkazalo, da so namesto meje (prehoda, povezave) med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami dobili "stično območje" znotraj hrvaških teritorialnih voda, so se slovenski politiki hvalili z (manj bistvenimi) pridobitvami v Piranskem zalivu. Minister Erjavec je bil tako navdušen nad rešitvijo, da je javno govoril o zmagi, s čimer je spravil v zadrego sodišče, navsezadnje pa sta se po telefonu na enak način hvalila tudi Drenikova in Sekolec

 

Hrvati so samo čakali na takšno priložnost. Zadovoljni, da arbitraža Sloveniji ni prisodila teritorialnega stika (ampak "služnost" preko hrvaškega morja), so postali zahtevnejši in naredili še en korak; njihovo stališče je bilo namreč, da je sodišče Sloveniji prepustilo prevelik del Piranskega zaliva. Hrvaška je bila zahtevala polovico Savudrijske vale!

 

Po eni strani si je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj so Slovenci pričakovali, da bo haaško sodišče prijaznejše do njih kot do Hrvatov; po drugi strani pa se lahko samo čudimo zadovoljstvu slovenske strani z doseženim rezultatom. To, kar je dosegla v Haagu, bi lahko dobila že davno prej, saj ji je Hrvaška vsa leta ponujala "najliberalniji mogući režim" plovbe skozi hrvaško morje; le da se Drnovšek, Rop, Janša in pisec teh vrstic s tem nismo strinjali.

 

Sledil je dramaturški preobrat, Hrvati so se namreč odločili zapustiti cel proces, češ da je bil okužen s preuranjenim razkrivanjem rezultata, celo z vplivanjem na sodišče. Slovenski arbitražni režiserji so nato računali preseči dvojno neprijaznost s pritožbo na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu. To se zaradi napačnih ocen na slovenski strani ni zgodilo.

 

Kaj pa so povedali luksemburški sodniki? V svoji sodbi 31. januarja 2020 pišejo: " … je treba ugotoviti, da je arbitražno razsodbo izdalo mednarodno sodišče, ustanovljeno na podlagi dvostranskega arbitražnega sporazuma, urejenega z mednarodnim pravom, pri čemer predmet tega sporazuma ne spada na področja pristojnosti Unije iz členov od 3 do 6 PDEU in Unija ni njegova pogodbenica. Unija je sicer strankama mejnega spora nudila dobre usluge, da bi se ta spor rešil, in predsedstvo Sveta je Arbitražni sporazum podpisalo v imenu Unije kot priča … "

 

 

Luksemburško sodišče je ugotovilo: 

  

1. da Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba nista sestavni del prava Unije,

2. da nespoštovanje Arbitražnega sporazuma ne pomeni nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije;

3. da luksemburško sodišče praktično ne more razsojati o nacionalnih mejah, ker te v evropskih pogodbah niso podrobno opredeljene;

4. da odločanje o urejanju dostopa do obalnih voda ni mogoče, ker arbitražna razsodba ni bila izvršena …

 

 

Nakar beremo: "V teh okoliščinah Sodišče ni pristojno, da v okviru obravnavane tožbe, vložene na podlagi člena 259 PDEU, preuči – sicer bi prekoračilo pristojnosti, ki so mu podeljene s Pogodbama, in poseglo v pristojnosti, ki so državam članicam pridržane glede geografske razmejitve njihovih meja – vprašanje obsega in meja ozemelj Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter pri tem neposredno uporabi mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije … Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da Sodišče ni pristojno za odločanje o obravnavani tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti … "

 

Posebnost luksemburške sodbe je očitek, da je Slovenija v svoji tožbi uporabila sporen dokument, tj. "interni dopis pravne službe Evropske komisije". Slovenija ni imela dovoljenja za uporabo tega dokumenta.

 

Luksemburško sodišče na koncu pravi, da njegova sodba ne vpliva na morebitno "lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom". To formulacijo so vneti in zvesti komentatorji interpretirali, kot da luksemburško stališče potrjuje veljavo arbitražne razsodbe. Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

 

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
11
11.04.2021 20:00
Vse večje število cepljenih proti novemu koronavirusu (Covid-19) nas navdaja z upanjem, da bo ta novodobna kuga kmalu za nami. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
9
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.430
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.659
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.575
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.196
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.262
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.353
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 998
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.183
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 678
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.166