Komentar

Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

01.02.2020 00:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   arbitraža   tožba   Slovenija   Hrvaška   Miro Cerar   Marjan Šarec   Luksemburg   Sodišče Evropske unije   Piranski zaliv   meja

Fotomontaža: portal+

Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

Slovenske športne organizacije in športne oblasti očitno vedo, da je treba za državne reprezentance, ki tekmujejo in katerim sodijo na mednarodnih prvenstvih, izbirati najboljše športnike oz. športnice. Žal v slovenski politiki - vsaj zadnja leta - ni tako. Slovenski politiki in celo diplomati mislijo, da bi nas morali tujci imeti radi in rajši kot druge kar tako, ne da bi si to zaslužili; morda zato, ker je Slovenija prisrčna in nenevarna dežela in tako naprej. V slovenski vladi in v uradu predsednika republike so po letu 2008 zmotno pričakovali, da bodo uspevali brez truda in ne glede na merljive dosežke. Predsednik republike je v zvezi z ljudmi, ki so imeli kaj pokazati, javno govoril o "zaslugarstvu" in "osamosvojitveni navlaki". Takšno ravnanje mu, ko se je sam potegoval za položaj generalnega sekretarja OZN, seveda ni koristilo. (Da vzpon v domači politiki še ni jamstvo za ugled na mednarodnem prizorišču, je leta 2014 doživela tudi Alenka Bratušek.) Toda negativna selekcija se ni nehala, in meritokracija ni prišla do besede. Razširila se je miselnost, ki jo Italijani imenujejo kvalunkvizem (qualunquismo), ki ga slovenski slovarji prevajajo kot brezbrižnost. Dejansko gre za podeljevanje prednosti povprečnežem oz. komurkoli. Ta miselnost je v sorodu z znano formulo "ni važno, če je pismen, važno je, da je naš"; pravzaprav tudi s teorijo o "novih obrazih".

 

Slovenija si je prislužila prvenstvo med republikami nekdanje Jugoslavije s svojimi dosežki. Članica Nata in EU je postala že leta 2004, leta 2007 pa je prevzela evro in se vključila v schengenski sistem. Leta 2008 je Slovenija kot prva med novimi članicami predsedovala Evropski uniji. Hrvaška je vstopila v Nato leta 2009, v EU pa leta 2013. Na neki način je Hrvaška, čim se je ponudila priložnost - z značilnimi prijemi - odrinila Slovenijo, ki ji najbrž ni koristilo, da je leta 2009 Hrvaški grozila z blokiranjem njene vključitve v EU. Ta grožnja in spretna hrvaška propaganda sta slovensko politiko prepričali v nujnost arbitražnega sporazuma in v tvegano terminologijo. Tako se je v tekstu arbitražnega sporazuma pojavila nejasna zahteva po "stiku" oz. "junction" slovenskega morja z mednarodnimi vodami.

 

Ko se je izkazalo, da so namesto meje (prehoda, povezave) med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnimi vodami dobili "stično območje" znotraj hrvaških teritorialnih voda, so se slovenski politiki hvalili z (manj bistvenimi) pridobitvami v Piranskem zalivu. Minister Erjavec je bil tako navdušen nad rešitvijo, da je javno govoril o zmagi, s čimer je spravil v zadrego sodišče, navsezadnje pa sta se po telefonu na enak način hvalila tudi Drenikova in Sekolec

 

Hrvati so samo čakali na takšno priložnost. Zadovoljni, da arbitraža Sloveniji ni prisodila teritorialnega stika (ampak "služnost" preko hrvaškega morja), so postali zahtevnejši in naredili še en korak; njihovo stališče je bilo namreč, da je sodišče Sloveniji prepustilo prevelik del Piranskega zaliva. Hrvaška je bila zahtevala polovico Savudrijske vale!

 

Po eni strani si je težko odgovoriti na vprašanje, zakaj so Slovenci pričakovali, da bo haaško sodišče prijaznejše do njih kot do Hrvatov; po drugi strani pa se lahko samo čudimo zadovoljstvu slovenske strani z doseženim rezultatom. To, kar je dosegla v Haagu, bi lahko dobila že davno prej, saj ji je Hrvaška vsa leta ponujala "najliberalniji mogući režim" plovbe skozi hrvaško morje; le da se Drnovšek, Rop, Janša in pisec teh vrstic s tem nismo strinjali.

 

Sledil je dramaturški preobrat, Hrvati so se namreč odločili zapustiti cel proces, češ da je bil okužen s preuranjenim razkrivanjem rezultata, celo z vplivanjem na sodišče. Slovenski arbitražni režiserji so nato računali preseči dvojno neprijaznost s pritožbo na Sodišče Evropske unije v Luksemburgu. To se zaradi napačnih ocen na slovenski strani ni zgodilo.

 

Kaj pa so povedali luksemburški sodniki? V svoji sodbi 31. januarja 2020 pišejo: " … je treba ugotoviti, da je arbitražno razsodbo izdalo mednarodno sodišče, ustanovljeno na podlagi dvostranskega arbitražnega sporazuma, urejenega z mednarodnim pravom, pri čemer predmet tega sporazuma ne spada na področja pristojnosti Unije iz členov od 3 do 6 PDEU in Unija ni njegova pogodbenica. Unija je sicer strankama mejnega spora nudila dobre usluge, da bi se ta spor rešil, in predsedstvo Sveta je Arbitražni sporazum podpisalo v imenu Unije kot priča … "

 

 

Luksemburško sodišče je ugotovilo: 

  

1. da Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba nista sestavni del prava Unije,

2. da nespoštovanje Arbitražnega sporazuma ne pomeni nespoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije;

3. da luksemburško sodišče praktično ne more razsojati o nacionalnih mejah, ker te v evropskih pogodbah niso podrobno opredeljene;

4. da odločanje o urejanju dostopa do obalnih voda ni mogoče, ker arbitražna razsodba ni bila izvršena …

 

 

Nakar beremo: "V teh okoliščinah Sodišče ni pristojno, da v okviru obravnavane tožbe, vložene na podlagi člena 259 PDEU, preuči – sicer bi prekoračilo pristojnosti, ki so mu podeljene s Pogodbama, in poseglo v pristojnosti, ki so državam članicam pridržane glede geografske razmejitve njihovih meja – vprašanje obsega in meja ozemelj Republike Hrvaške in Republike Slovenije ter pri tem neposredno uporabi mejo, določeno z arbitražno razsodbo, da bi preverilo resničnost zadevnih kršitev prava Unije … Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da Sodišče ni pristojno za odločanje o obravnavani tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti … "

 

Posebnost luksemburške sodbe je očitek, da je Slovenija v svoji tožbi uporabila sporen dokument, tj. "interni dopis pravne službe Evropske komisije". Slovenija ni imela dovoljenja za uporabo tega dokumenta.

 

Luksemburško sodišče na koncu pravi, da njegova sodba ne vpliva na morebitno "lojalno prizadevanje, da se vzpostavi dokončna pravna rešitev v skladu z mednarodnim pravom". To formulacijo so vneti in zvesti komentatorji interpretirali, kot da luksemburško stališče potrjuje veljavo arbitražne razsodbe. Dejansko je imel prav hrvaški predsednik vlade Plenković, ki je ugotovil, da luksemburško sodišče prijazno spodbuja obe državi, naj uredita svoje probleme v skladu z mednarodnim pravom. Kako pa drugače? Morda je vladna kriza priložnost, da se na novo uredijo slovensko-hrvaški odnosi.

 

V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je "potegnilo za ušesa" Cerarjevo in Šarčevo vlado, predvsem pa slovensko zunanje ministrstvo in njegove funkcionarje, ki so - mimogrede povedano - za svoj malovredni eksperiment zapravili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Žal nihče od odgovornih za blamažo ne bo odstopil, ker je vlada nekaj dni pred blamažo tako ali tako padla.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758