Razkrivamo

Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali

Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se je glede tožbe, ki jo je Slovenija zaradi neizpolnjevanja arbitražnega sporazuma vložila proti Hrvaški, izreklo za nepristojno, dovolilo grdo manipulacijo. Namesto da bi že v petek objavili in komentirali sodbo, so javnosti pokazali le Sporočilo za medije tega sodišča - in ga intepretirali po svoje. Na portalu+ zato danes objavljamo celotno sodbo, razkrivamo, zakaj se je sodišče moralo odločiti v korist Hrvaške in predvsem kdo vse v Sloveniji je odgovoren za popolno arbitražno blamažo, ki je povsem dotolkla slovensko diplomacijo in zunanjo politiko. 

04.02.2020 01:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   arbitraža   SEU   Luksemburg   Miro Cerar   Mladika   MZZ   Bruselj   Hrvaška   Slovenija   sodba   Janez Lenarčič   Tadeja Forštner Perklič   Marko Vrevc   Edin Skrt   Igor Mally   Marjan Šarec   Borut Pahor   Karl Erjavec

Fotomontaža: portal+

Miro Cerar kot nekdanji premier in kasnejši zunanji minister je še kako odgovoren za popoln poraz v arbitražnem procesu, ki je vzel leta in leta dragocenega časa. Ni pa edini, ki si zasluži, da ga pribijemo na sramotilni steber.

V petek, 31. januarja 2020 je Sodišče Evropske unije (SEU) s sedežem v Luksemburgu po poldrugem letu razsodilo o tožbi Slovenije proti Hrvaški zaradi neizpolnjevanja arbitražne odločbe (s sodbo so nekoliko pohiteli, pravijo naši viri, saj je že naslednji dan sodišče zaradi brexita zapustil britanski sodnik). Tožbo proti Hrvaški je, če se še spomnimo, v hudo spornih okoliščinah 13. julija 2018 na SEU vložila vlada v odstopu, ki jo je takrat vodil Miro Cerar. Kljub opozorilom resnih pravnikov, ki so opozarjali na vprašanje stvarne pristojnosti, so Cerarjevi tožbo vložili na omenjeno sodišče. V naslednjih mesecih so se svarila potrdila odločitev vlade v odstopu, ki je bila že sama po sebi sporna z vidika legitimnosti, se je izkazala za strahotno polomijo, zaradi katere je Slovenija v Evropski uniji danes še bolj osamljena, osmešena, predvsem pa brez pravih zaveznikov in prijateljev.

 

V današnjem prispevku bomo natančno predstavili sodbo Sodišča Evropske unije, ki se je jasno in nedvoumno postavilo na stran tožene stranke, torej Hrvaške. Prav tako bomo našteli imena vseh slovenskih politikov in državnih funkcionarjev, ki so osebno odgovorni za fiasko v Luksemburgu. Objavili bomo tudi celotno besedilo sodbe, ki je prevedena v slovenščino in si jo lahko vsak izmed vas v miru prebere, tako da mu bo jasno, kakšne manipulacije in laži so si privoščili Cerar & comp., ko so v prvih komentarjih sodbe samozavestno zatrjevali, da je Sodišče Evropske unije vseeno pozvalo obe stranki (beri: Hrvaško) k uresničitvi arbitražne razsodbe ter da se glede arbitraže "nič ni spremenilo".

 

 

Vlada v odstopu je sporočilo za medije poskušala javnosti prodati kot sodbo sodišče, kar je samo po sebi škandalozno in podcenjujoče do državljanov. Razlog za manipulacijo je jasen: še naprej lagati glede tožbe, vložene na napačno, nepristojno sodišče ... Besedilo sodbe je na voljo tukaj (v slovenskem prevodu).

 

 

Bistvena, a v resnici zmotna predpostavka, na kateri je temeljila celotna slovenska tožba proti Hrvaški, se je naslanjala na 259. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki pravi, da lahko posamezna članica toži drugo članico, če ta ni izpolnila neke obveznosti iz prava Evropske unije. Hrvaška je konec leta 2018 zoper slovensko tožbo vložila ugovor nedopustnosti, in sicer je tožbi ugovarjala v treh točkah ter sodišču predlagala, naj tožbo v celoti zavrže kot nedopustno.

 

 

Tožba pred napačnim sodiščem!

 

Hrvaška stran je v Luksemburgu izhajala iz predpostavke nepristojnosti, kar poenostavljeno pomeni, da je Sloveniji očitala, da jo toži pred napačnim sodiščem. Nekaj podobnega so slovensko vlado, zlasti pa premierja Cerarja in celo predsednika republike Boruta Pahorja že pred tem opozarjali nekateri pogumnejši pravniki v Ljubljani, a so jih povsem prezrli. Podobno kot so ignorirali tudi pomisleke nekaterih pravnih služb. Politiki so uveljavili svojo ...

 

Hrvaška je logično zatrjevala, (1) da njene obveznosti iz Arbitražnega sporazuma ne izhajajo iz prava Evropske unije (in zato Sodišče Evropske unije zanje sploh ni pristojno), (2) da Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni sestavni del prava EU (in da je potemtakem spor, ki je nastal zaradi neizvršene arbitražne razsodbe, potrebno rešiti na podlagi pravil mednarodnega prava, ne pa prava EU!), in (3) da sodišče ni pristojno za odločanje niti o Arbitražnem sporazumu (ki je, kot rečeno, mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ne pa sestavni del prava EU) niti o arbitražni razsodbi, izdani na podlagi tega Arbitražnega sporazuma

 

Bistvo hrvaške obrambe je temeljilo na (vsebinsko pravilnem) argumentu, da Arbitražni sporazum ni del prava EU in da posledično kršitve tega sporazuma, na katere se je sklicevala Slovenija in zaradi katerih je tudi tožila Hrvaško pred Sodiščem EU, ne morejo predstavljati kršitev prava Evropske unije. Če bi Slovenija takrat, ko je klonila pod pritiski Bruslja in prenehala blokirati vstop Hrvaške v Evropsko unijo (predsednik vlade je bil kdo drug kot Borut Pahor), uspela doseči, da bi Arbitražni sporazum postal sestavni del hrvaške Pristopne pogodbe z Evropsko unijo, bi se danes povsem drugače pogovarjali, kajti SEU bi ugotovilo, da Arbitražni sporazum definitivno JE del prava EU. Posledično bi moralo ugotoviti, da Hrvaška z neizpolnitvijo obveznosti krši pravo EU ...

 

 

Izločen dokument Evropske komisije

 

Slovenska stran je hudo napako naredila tudi med postopkom, ko je v spis vložila dokument, ki ga je pridobila od Evropske komisije (šlo je za mnenje Komisije, iz katerega je bilo razvidno, da Komisija ne odobrava hrvaške odločitve, da bo ignorirala arbitražo, in sicer z utemeljitvijo, da ta zanjo ne velja, ker je tako ali tako že predhodno izstopila iz arbitražnega procesa).

 

Problem je bil v tem, da Slovenija ni imela dovoljenja Evropske komisije, da ta dokument sploh lahko predloži sodišču. Prav tako sodišče ni odredilo, da se v okviru tožbe lahko predloži ta dokument, ki ga Komisija niti v okviru prošnje za dostop javnosti do dokumentov institucij ni želela razkriti. Vse to je bil hud faux pas, ki ni ostal neopažen, še manj pa nesankcioniran, saj je sodišče ugodilo hrvaški zahtevi po izločitvi tega spornega dokumenta iz spisa.

 

 

O stroških, ki so nam jih zakuhali nesposobni politiki, morda kdaj drugič?

 

 

V sodbi Sodišča EU, ki ima 111 točk, je v luči teh dejstev izjemno pomemben tisti odstavek (102), v katerem sodišče ugotavlja, da je arbitražno sodbo izdalo mednarodno sodišče, ustanovljeno na podlagi dvostranskega Arbitražnega sporazuma, urejenega z mednarodnim pravom. Z drugimi besedami: predmet tega sporazuma ne spada na področja pristojnosti EU niti ni Unija njegova pogodbenica:

 

"Unija je sicer strankama mejnega spora nudila dobre usluge, da bi se ta spor rešil, in predsedstvo Sveta je Arbitražni sporazum podpisalo v imenu Unije kot priča. Poleg tega obstajajo povezave med sklenitvijo tega sporazuma in arbitražnim postopkom, ki je potekal na njegovi podlagi, na eni strani ter postopkom pogajanj in pristopa Republike Hrvaške k Uniji na drugi. Vendar take okoliščine ne zadostujejo, da bi se štelo, da sta Arbitražni sporazum in arbitražna razsodba sestavni del prava Unije."

 

Je sploh potrebno še kaj dodati? Zgolj verum dictum, torej finalni del sodbe, v katerem sodišče " ... torej v skladu s tem, na kar je bilo opozorjeno v točkah 91 in 92 te sodbe, ni pristojno, da bi se v okviru obravnavane tožbe izreklo o zatrjevani kršitvi obveznosti iz Arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, iz katere izhajajo očitki Republike Slovenije v zvezi z domnevnimi kršitvami prava Unije."

 

Hladen tuš: "Sodišče ni pristojno za odločanje o obravnavani tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti."

 

 

Cenzura na Mladiki?

 

Po toči zvoniti je prepozno in po bitki je vsak general. Dva stara slovenska pregovora, ki v primeru arbitražnega debakla zagotovo ne moreta veljati za vse, čeprav je tudi večina medijev vsa ta leta nekritično in intelektualno slaboumno sledila uradnim interpretacijam in izjavam vladajočih politikov (ena izmed svetlih izjem je Boris Vezjak, ki je na svojem blogu pred dnevi prav tako razkril medijske laži v primeru sodbe Sodišča EU, vir). Zdaj je zadrega velika. Zunanje ministrstvo, denimo, na svoji spletni strani do včeraj sploh ni objavilo besedila sodbe Sodišča Evropske unije, torej tega dokumenta.

 

Zanimivo, kajne? Jim je nerodno, da bi ga kdo prebral in zgrožen ugotovil, da se razlikuje od Sporočila za medije, ki ga je 31.1.2020 objavilo sodišče? Česa jih je tako sram? Poraza? 

 

 

Sporočilo za medije, ki je v Sloveniji pomensko nadomestilo sodbo Sodišča EU.

 

 

Zagotovo je Miro Cerar kot nekdanji premier in kasnejši zunanji minister še kako odgovoren za popoln poraz v arbitražnem procesu, ki je vzel leta in leta dragocenega časa. Ni pa edini, ki si zasluži, da ga pribijemo na sramotilni steber. Karl Viktor Erjavec, zunanji minister v Cerarjevi vladi, ni nič manj odgovoren. Niti Borut Pahor se ne more izogniti svoji odgovornosti, ki ga bo preganjala do konca politične kariere. 

 

Govoriti, da je sodba SEU "veliko presenečenje", bi bila hipokrizija brez primere. V Sloveniji so bila, pravijo naši viri, doslej preslišana prav vsa opozorila, ki so prihajala celo iz tujine. Predsednik SEU je decembra 2017 v Ljubljani povedal tako tedanjemu premierju Miru Cerarju kot predsedniku Pahorju, da se ne strinja s to tožbo in da je pravilna pravna podlaga lahko kvečjemu 273. člen PDEU (ne pa 259.). Enako je povedal nekaj mesecev kasneje v Bruslju, ko je javno predstavil letno poročilo sodišča. Ne glede na vsa opozorila in prijateljska priporočila je Cerarjeva vlada v odstopu sredi poletja 2018 izsilila vložitev tožbe, ki se je 31.1.2020 končala v skladu z napovedmi. Že več kot dve leti je bilo znano, kako se bo SEU odločilo - ker se drugače enostavno ne bi moglo.

 

 

Kdo vse je kriv za debakel?

 

Ob Cerarju, Pahorju in Erjavcu si svoj prostor na sramotilnem stebru zasluži Janez Lenarčič, sedanji evropski komisar, ki je bil državni sekretar in glavni zunanjepolitični svetovalec predsednika vlade (Cerarja), nekateri mu pravijo tudi glavni arhitekt arbitraže. Cerar ga je zato poslal za veleposlanika na sedežu EU v Bruselj, da bi lobiral za "stvar" pri Junckerjevi komisiji, pa tudi zanj osebno, saj si je Cerar že kot premier želel komisarski položaj. A se je grdo uštel, kajti Lenarčič je očitno lobiral predvsem zase, po volitvah pa nemudoma prestopil v Šarčevo ekipo in si izposloval kandidaturo za komisarja. Vsaj v Lenarčičevem primeru se je Miro Cerar izkazal kot neverjetno naiven. Danes se mu gospod komisar Lenarčič, pravijo naši sogovorniki iz Bruslja, ki ne želijo biti imenovani, ne oglasi niti na telefon več.

 

 

Janez Lenarčič: arhitekt arbitraže, ki se je uspel rešiti sleherne odgovornosti. Danes je evrokomisar.

 

 

Tu je še Igor Mally, državni sekretar v kabinetu premierja v odstopu Marjana Šarca, ki je sicer podedoval arbitražo oziroma tožbo pred SEU, vendar ni naredil ničesar, da bi preprečili sramoten poraz v Luksemburgu. Bistveno je spoznanje, da so politično kadrirani funkcionarji v kabinetih predsednika vlade in zunanjega ministra ves ta čas ignorirali opozorila izkušenih diplomatov, češ da bo tožba pred sodiščem v Luksemburgu preveliko pravno in tudi politično tveganje, kar bo vsekakor škodovalo interesom države.

 

Še eno ime se pojavlja: Tadeja Forštner Perklič, Cerarjeva operativka in deklica za vse v času, ko je bil premier. Kaj natanko so bile njene kvalifikacije in kaj vse je vedela kot zunanjepolitična svetovalka, je bil svojevrsten misterij. Cerarju je jeseni 2018 sledila tudi na zunanje ministrstvo, kjer je po odstopu Gregorja Krajca nekaj časa vodila kabinet ministra, potem pa je aprila lani nepričakovano nasledila Romana Kirna v kabinetu predsednika vlade Šarca kot državna sekretarka.

 

Omeniti gre še Marka Vrevca iz kabineta zunanjega ministra, ki je bil vseskozi šef sektorja za arbitražo. Pa Edvina Skrta, glavnega svetovalca v kabinetu Karla Erjavca, ki je bil po naših informacijah za svoje zasluge pri arbitraži "nagrajen" z veleposlaniškim položajem na Danskem (kar je, kot se cinično pošalijo izkušeni diplomati, dobesedno "iz dežja pod kap").

 

Izvirni greh pa je seveda v komunikaciji, ki sta jo imela Simona Drenik in Jernej Sekolec novembra 2014, ko sta se po nezavarovani mednarodni telefonski liniji pogovarjala o stvareh, o katerih se ne bi smela. Njun pogovor je prestregla tuja, verjetno hrvaška obveščevalna služba in ga predala Večernjemu listu. Od tam dalje pa je šla arbitraža v zgodovino ...

 

 

Post scriptum

 

Od mainstream medijev o ozadju arbitražnega debakla v Luksemburgu ne boste kaj prida izvedeli. Boste pa v prihodnjih dneh zagotovo opazili, da se - sploh po odmevnem intervjuju predsednika Milana Kučana za zagrebški Večernji list - zelo poudarja lik in delo predsednika Pahorja. Napoveduje se, da bo zdaj z novoizvoljenim predsednikom Hrvaške in starim kolegom Zoranom Milanovićem reševal situacijo po propadli arbitraži. Toda to so pobožne želje, kajti slovenski predsednik za razliko od hrvaškega res nima nobenih pristojnosti za kakršne koli meddržavne pogovore ali pogajanja. Te pristojnosti ima zgolj in samo vlada.

 

A Slovenija trenutno nima vlade s polnimi pooblastili, zato v tem času poslovodeča vlada ne more izvajati mednarodnih aktivnosti v takšnem obsegu, kot bi jih sicer. In če se samo spomnimo, kje se je začel debakel s Sodiščem Evropske unije, kamor smo Hrvate "prijavili" zaradi ignoriranja arbitražne razsodbe, potem je razlogov za paniko več kot dovolj. Cerarjeva vlada v odstopu je julija 2018 vložila tožbo pred napačno sodišče. Kaj bo zakuhala Šarčeva, ki je prav tako v odstopu? Razmere so se vmes le še poslabšale in Slovenija praktično nima več zunanje politike in diplomacije, pač pa le še en velikanski kaos ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.821
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.855
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.814
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.739
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.798
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.970
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.388
08/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.045
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 756
10/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.380