Razkrivamo

Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza

Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je potekala skozi Belgijo, Francijo in Luksemburg, znana tudi kot Bitka pri izboklini, ki se je začela sredi decembra 1944, veliko bojev pa je potekalo tudi v ardenskih gozdovih. Ta napad, na nemški strani znan kot Ardenska ofenziva, je nastal izključno v glavi nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja; začel se je s hitrim in odločnim nemškim napredovanjem, o čemer so nemudoma poročali Hitlerju v njegovo gorsko bivališče Orlovo gnezdo nedaleč od Salzburga. Ko pa se je po nekaj dneh megla dvignila in nebo razjasnilo, je zavezniška premoč v letalih in tankih do božiča 1944 prisila Nemce k umiku. Vseeno je Hitler 31. decembra 1944 ukazal obsežen protinapad, imenovan operacija Severni veter. Dejansko je bila to zadnja nemška ofenziva na zahodni fronti in ne ardenska.

05.02.2020 02:15
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Pomladno prebujenje   Adolf Hitler   Sovjetska zveza   Blatno jezero   Ardeni   Sepp Dietrich   Auschwitz   Rdeča armada   Madžarska   Waffen SS   Albert Speer   Winston Churchill

Fotografije: Bundes Archiv

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti".

Ko je v Orlovem gnezdu nagovoril svoje poveljnike, je Hitler ukazal, naj v operaciji Severni veter uničijo ameriške in francoske vojake, rekoč, "da je njen cilj zelo jasen, namreč uničenje sovražnih sil. Pri tem ne gre za prestiž, bistvo je pridobiti prostor. Gre za uničenje in iztrebljenje sovražnih sil, kjerkoli jih najdemo". Med prisotnimi, ki so slišali zgoraj omenjeno, je bil verjetno tudi maršal (Reichsführer SS) Heinrich Himmler, ki ga je Hitler 10. decembra 1944 v operaciji Severni veter imenoval za komandanta vojaške skupine Zgornji Ren.

 

Neuspeh zadnjih ofenziv je predstavljal dodatne ovire za nemško vojsko (Wehrmacht), toda sovražnikovi položaji na zahodu niso bili Hitlerjeva največja skrb, predvsem zaradi tega, ker je do skrajnosti preziral bojne sposobnosti britanskih in ameriških čet. Tudi Winston Churchill je v svojih spominih omenil, da so bili nemški vojaki zares opazno boljši od zavezniških čet. Ko se je poslavljalo leto 1944 – morda najusodnejše leto v zgodovini, saj je najavljalo razvoj jedrskega orožja –, je nacistična hierarhija gledala v svet, ki se je dobesedno zgrinjal na njih. Kljub temu je Hitler pripravljal še eno obsežno ofenzivo, svoj pogled je usmeril na vzhod proti svojemu prvotnemu sovražniku Sovjetski zvezi, ki jo je nameraval napasti preko Madžarske in Balkana v upanju, da bo prodrl še dlje proti vzhodu. Že peto leto zapored so se nemške in sovjetske čete krvavo borile med seboj. Načrte za nov napad na vzhodu so 12. januarja 1945 pospešile novice, da so Sovjeti začeli zimsko ofenzivo več kot teden prej, kot so pričakovali; najprej so napadli nemško fronto v južni Poljski

 

Hitler je dokončno odšel iz svojega kompleksa Orlovo gnezdo 15. januarja 1945 in se naslednjega dne v porušenem Berlinu nastanil v svojem firerskem bunkerju. Le-ta je bil blizu kanclerske palače in prvotno mišljen kot varna hiša za Hitlerja med zgodnjimi britanskimi zračnimi napadi; izkazalo se je, da je zadnja vizitka nacistične Nemčije. V pozni zimi 1945 so priprave na nov vojaški spopad na vzhodni fronti poimenovali Pomladno prebujenje.

 

 

Operacija Pomladno prebujenje

 

Albert Speer, nemški vojni minister od leta 1942 in eden najmočnejših osebnosti v rajhu, je bil od sredine januarja 1945 naprej stalno prisoten na pogovorih s Hitlerjem v njegovem bunkerju. Speer se je dobro spominjal Hitlerjevega razmišljanja o operaciji Pomladno prebujenje. V pusti in mrzli celici zapora Spandau je v svoj skriti dnevnik 8. novembra 1946 zapisal, kako živo se spominja načrtovanja ofenzive in kako je "Hitler pogumno sledil njenemu poteku na velikem stenskem zemljevidu, ko je skozi Madžarsko napredovala proti jugovzhodu". Speerovi spomini na opazke, ki jih je delal Hitler ob tem zadnjem velikem napadu, v minulih skoraj 75 letih še niso bili natisnjeni. Zgodovinarji so se na splošno izogibali dolgega navajanja Hitlerja, najbrž zaradi njegove razvpite zapuščine. Hitler je bil ena pomembnejših oseb v zgodovini 20. stoletja, brez dvoma ostaja njegov sloves zloglasen, zato je treba njegova stališča posredovati, zlasti tista, ki se nanašajo na ofenzive, ki si jih je sam zamislil.

 

 

Hitler s svojimi ključnimi generali v Volčjem brlogu v vzhodni Prusiji.

 

 

Z nemškimi oficirji, zbranimi v polkrogu v konferenčni sobi firerskega bunkerja, se spominja Speer v svoji knjigi Spandau: The Secret Diaries, da je Hitler o operaciji Pomladno prebujenje rekel: "Obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje teh območij vstali kot en človek in z njihovo pomočjo bomo v bitki na življenje in smrt rjoveče prodrli skozi ves Balkan. Kajti, gospodje, še vedno sem odločen, da se na vzhodu borim ofenzivno. Obrambna strategija naših generalov koristi samo boljševikom! Ampak jaz še nikoli v življenju nisem bil človek obrambe. Zdaj bomo še enkrat iz obrambe prešli v napad."

 

Hitlerjeva ambicija za ofenzivni prodor je bila trdno v nasprotju z željami skoraj vseh njegovih preostalih generalov, ki so imeli raje obrambno strategijo, ki temelji na vkopavanju v zemljo in bombardiranju zgradb. Ta politika zadrževanja je bila samo odlašanje neizbežnega, Hitler je najverjetneje pravilno igral. Gotovo je bolje snovati načrt z mislijo na zmago, čeprav je malo verjetna, kot pa se iti politiko mirovanja, ki jo na koncu čaka zanesljiv poraz. Razen tega je napadalni načrt navdihnil Hitlerja in peščico zvestih z nekaj upanja, da bi se vojna sreča vendarle še lahko obrnila.

 

 

Agresija se sprevrže v obrambo

 

Še 21. aprila 1945 je Hitler poskušal dobiti v klešče sovjetske sile, ki so pred dvema dnevoma obkrožile Berlin, svoje upe je polagal v enote Waffen SS pod poveljstvom generala Felixa Steinerja. Ko so Hitlerju povedali, da Steiner ni mogel izvesti napada, ga je popadel ogorčen in ihteč bes, spoznal je, da je vojna nedvomno izgubljena. 

 

Speer je o Hitlerju zatrdil, da "videti je bilo, kot da bi vedno vedel, da je lahko izbiral samo med ofenzivo in porazom, kot da je izguba pobude sama po sebi dejansko enakovredna njegovemu propadu". Speer, ki je bil kot njegov cenjeni arhitekt Hitlerju posebno blizu, potrjuje, da so diktatorjeva dejanja, ki segajo v čas njegovega "boja" v zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja, predstavljala eno agresivno potezo za drugo. Te provokativne, včasih zločinske politike, so se nadaljevale po njegovem vzponu na oblast januarja 1933, ko je zatrl potencialne konkurente, zahteval nazaj nekdanja ozemlja, stopnjeval preganjanje judovskega prebivalstva v Nemčiji in brezobzirno zavrnil mirovna prizadevanja francoskih ali britanskih politikov.

 

 

Nemške sile marca 1945 med ofenzivo pri Blatnem jezeru, Madžarska.

 

 

Speer piše, da "je bil sam izbruh vojne primer napadalne politike in da je Hitler vodil vojaški spopad v napadalnem duhu, dokler je bil tega sposoben. Celo po prelomni točki vojne, kapitulaciji pred Stalingradom, je organiziral ofenzivo s tajnim imenom Citadela, bitko pri Kursku". To bitko so včasih napačno imenovali "zadnja velika nemška ofenziva na vzhodni fronti", čeprav to sploh ni bila.  Nadaljnji nemški napadi na vzhodu so sledili poleti 1944 in se končali v katastrofi, ko so Sovjeti v operaciji Bagration prodrli daleč proti zahodu. 

 

Naslednjo pomlad je Pomladno prebujenje sestavljajo deset tankovskih in pet pehotnih divizij, skupno 400.000 mož, precej večja človeška sila kot pri ameriški invaziji na Irak leta 2003.

 

 

Kratek preobrat na Madžarskem

 

Medtem je Hitlerjev argument, da sproži Pomladno prebujenje, podkrepila neverjetna nemška zmaga nad sovjetskimi silami konec februarja 1945 v operaciji Južni veter. To je bil napad, usmerjen skozi srce Evrope, v severno Madžarsko, ki je potekal natanko v skladu z načrtom. Do 24. februarja 1945 je sovjetsko mostišče čez reko Garam, 250 kilometrov vzhodno od Dunaja, zdesetkala 8. armada generala Hansa Kreysinga in s tem odvrnila sovjetsko nevarnost na tem ozemlju, za enkrat. Hitler je pomirjen dejal: "Tisti, ki so danes na dnu, so lahko jutri na vrhu. V vsakem primeru se bomo dalje borili. Čudovito je videti fanatičnost, s katero se po letih najmlajše skupine vržejo v borbo. Vedo, da sta ostali samo dve možnosti: Ali bom rešili ta problem, ali bomo vsi uničeni."

 

 

Nemški firer in Sepp Dietrich

 

 

Pogosto trdijo, da je bil cilj Pomladnega prebujenja, ki ga je vodila 6. SS tankovska divizija Seppa Dietricha, zagotoviti nadzor nad naftnimi vrtinami blizu Blatnega jezera na zahodu Madžarske, ki so bili ključni za nadaljnje vojno prizadevanje nacistične Nemčije, in prodor proti severovzhodu, da bi ponovno zavzeli madžarsko prestolnico Budimpešto. Hitler je dejansko predvidel ta napad leta 1945 kot preokret v vojni, stalingrajsko vrsto zmage, vendar tokrat v nemško korist – to bi na koncu potisnilo divizije Rdeče armade nazaj proti njihovim mejam. 

 

Navdušeni Hitler je vztrajno ponavljal svojemu vojaškemu spremstvu, da "so Rusi do zdaj že skoraj izkrvaveli do smrti. Po umikih v zadnjih nekaj mesecih imamo neprecenljivo prednost, da nam ni treba še naprej braniti tistih ogromnih prostranstev. Iz lastne izkušnje vemo, kako izčrpani morajo biti Rusi po dolgem napredovanju. Spomnite se Kavkaza! To pomeni, da je preokret za nas zdaj mogoč, tako kot je bil za Ruse. Pravzaprav je absolutno verjeten. Razmislite! Rusi so imeli gromozanske izgube v materialu in živi sili. Njihove zaloge opreme so izčrpane. Po naših ocenah so izgubili 15 milijonov mož. To je ogromno. Ne morejo preživeti naslednjega udarca. Ne bodo ga preživeli".

 

 

Povsem popačeno razumevanje realnosti

 

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti". Malodušni oficirji, nekoč prepričani, da je poraz samo še stvar časa, so po debati s Hitlerjem odšli z mislijo na zmago, ki je konec koncev še dosegljiva. Kalkulacije nacistične obveščevalne službe o številu mrtvih v Rdeči armadi niso bile daleč od resnice. Do začetka leta 1945 je umrlo več kot deset milijonov sovjetskih vojakov, okupatorji so likvidirali še približno toliko sovjetskih civilistov. Ta strašanska izguba življenj je težja kot holokavst, vendar je ta genocid brez primere v tem, da je bil vnaprej načrtovan in sistematičen. 

 

Približno takrat, ko je Hitler razgrinjal svoj načrt za Pomladno prebujenje, so koncentracijsko taborišče Auschwitz 27. januarja ob 15. uri osvobodili pripadniki 322. strelske divizije Rdeče armade. Čete, vajene dolgega bojevanja s fanatičnimi nemškimi vojaki, so bile šokirane zaradi grozot, na katere so naleteli. Več kot milijon ljudi je bilo ubitih samo v Auschwitzu. V veliki večini so bile žrtve Judi iz srednje in vzhodne Evrope, 960.000 skupno; med njimi so bili pripadniki manjšin, kot so Sinti, Romi in drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
3
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.170
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.098
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.709
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.548
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.992
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 966
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.333
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.042
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.005
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 528