Razkrivamo

Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza

Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je potekala skozi Belgijo, Francijo in Luksemburg, znana tudi kot Bitka pri izboklini, ki se je začela sredi decembra 1944, veliko bojev pa je potekalo tudi v ardenskih gozdovih. Ta napad, na nemški strani znan kot Ardenska ofenziva, je nastal izključno v glavi nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja; začel se je s hitrim in odločnim nemškim napredovanjem, o čemer so nemudoma poročali Hitlerju v njegovo gorsko bivališče Orlovo gnezdo nedaleč od Salzburga. Ko pa se je po nekaj dneh megla dvignila in nebo razjasnilo, je zavezniška premoč v letalih in tankih do božiča 1944 prisila Nemce k umiku. Vseeno je Hitler 31. decembra 1944 ukazal obsežen protinapad, imenovan operacija Severni veter. Dejansko je bila to zadnja nemška ofenziva na zahodni fronti in ne ardenska.

05.02.2020 02:15
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Pomladno prebujenje   Adolf Hitler   Sovjetska zveza   Blatno jezero   Ardeni   Sepp Dietrich   Auschwitz   Rdeča armada   Madžarska   Waffen SS   Albert Speer   Winston Churchill

Fotografije: Bundes Archiv

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti".

Ko je v Orlovem gnezdu nagovoril svoje poveljnike, je Hitler ukazal, naj v operaciji Severni veter uničijo ameriške in francoske vojake, rekoč, "da je njen cilj zelo jasen, namreč uničenje sovražnih sil. Pri tem ne gre za prestiž, bistvo je pridobiti prostor. Gre za uničenje in iztrebljenje sovražnih sil, kjerkoli jih najdemo". Med prisotnimi, ki so slišali zgoraj omenjeno, je bil verjetno tudi maršal (Reichsführer SS) Heinrich Himmler, ki ga je Hitler 10. decembra 1944 v operaciji Severni veter imenoval za komandanta vojaške skupine Zgornji Ren.

 

Neuspeh zadnjih ofenziv je predstavljal dodatne ovire za nemško vojsko (Wehrmacht), toda sovražnikovi položaji na zahodu niso bili Hitlerjeva največja skrb, predvsem zaradi tega, ker je do skrajnosti preziral bojne sposobnosti britanskih in ameriških čet. Tudi Winston Churchill je v svojih spominih omenil, da so bili nemški vojaki zares opazno boljši od zavezniških čet. Ko se je poslavljalo leto 1944 – morda najusodnejše leto v zgodovini, saj je najavljalo razvoj jedrskega orožja –, je nacistična hierarhija gledala v svet, ki se je dobesedno zgrinjal na njih. Kljub temu je Hitler pripravljal še eno obsežno ofenzivo, svoj pogled je usmeril na vzhod proti svojemu prvotnemu sovražniku Sovjetski zvezi, ki jo je nameraval napasti preko Madžarske in Balkana v upanju, da bo prodrl še dlje proti vzhodu. Že peto leto zapored so se nemške in sovjetske čete krvavo borile med seboj. Načrte za nov napad na vzhodu so 12. januarja 1945 pospešile novice, da so Sovjeti začeli zimsko ofenzivo več kot teden prej, kot so pričakovali; najprej so napadli nemško fronto v južni Poljski

 

Hitler je dokončno odšel iz svojega kompleksa Orlovo gnezdo 15. januarja 1945 in se naslednjega dne v porušenem Berlinu nastanil v svojem firerskem bunkerju. Le-ta je bil blizu kanclerske palače in prvotno mišljen kot varna hiša za Hitlerja med zgodnjimi britanskimi zračnimi napadi; izkazalo se je, da je zadnja vizitka nacistične Nemčije. V pozni zimi 1945 so priprave na nov vojaški spopad na vzhodni fronti poimenovali Pomladno prebujenje.

 

 

Operacija Pomladno prebujenje

 

Albert Speer, nemški vojni minister od leta 1942 in eden najmočnejših osebnosti v rajhu, je bil od sredine januarja 1945 naprej stalno prisoten na pogovorih s Hitlerjem v njegovem bunkerju. Speer se je dobro spominjal Hitlerjevega razmišljanja o operaciji Pomladno prebujenje. V pusti in mrzli celici zapora Spandau je v svoj skriti dnevnik 8. novembra 1946 zapisal, kako živo se spominja načrtovanja ofenzive in kako je "Hitler pogumno sledil njenemu poteku na velikem stenskem zemljevidu, ko je skozi Madžarsko napredovala proti jugovzhodu". Speerovi spomini na opazke, ki jih je delal Hitler ob tem zadnjem velikem napadu, v minulih skoraj 75 letih še niso bili natisnjeni. Zgodovinarji so se na splošno izogibali dolgega navajanja Hitlerja, najbrž zaradi njegove razvpite zapuščine. Hitler je bil ena pomembnejših oseb v zgodovini 20. stoletja, brez dvoma ostaja njegov sloves zloglasen, zato je treba njegova stališča posredovati, zlasti tista, ki se nanašajo na ofenzive, ki si jih je sam zamislil.

 

 

Hitler s svojimi ključnimi generali v Volčjem brlogu v vzhodni Prusiji.

 

 

Z nemškimi oficirji, zbranimi v polkrogu v konferenčni sobi firerskega bunkerja, se spominja Speer v svoji knjigi Spandau: The Secret Diaries, da je Hitler o operaciji Pomladno prebujenje rekel: "Obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje teh območij vstali kot en človek in z njihovo pomočjo bomo v bitki na življenje in smrt rjoveče prodrli skozi ves Balkan. Kajti, gospodje, še vedno sem odločen, da se na vzhodu borim ofenzivno. Obrambna strategija naših generalov koristi samo boljševikom! Ampak jaz še nikoli v življenju nisem bil človek obrambe. Zdaj bomo še enkrat iz obrambe prešli v napad."

 

Hitlerjeva ambicija za ofenzivni prodor je bila trdno v nasprotju z željami skoraj vseh njegovih preostalih generalov, ki so imeli raje obrambno strategijo, ki temelji na vkopavanju v zemljo in bombardiranju zgradb. Ta politika zadrževanja je bila samo odlašanje neizbežnega, Hitler je najverjetneje pravilno igral. Gotovo je bolje snovati načrt z mislijo na zmago, čeprav je malo verjetna, kot pa se iti politiko mirovanja, ki jo na koncu čaka zanesljiv poraz. Razen tega je napadalni načrt navdihnil Hitlerja in peščico zvestih z nekaj upanja, da bi se vojna sreča vendarle še lahko obrnila.

 

 

Agresija se sprevrže v obrambo

 

Še 21. aprila 1945 je Hitler poskušal dobiti v klešče sovjetske sile, ki so pred dvema dnevoma obkrožile Berlin, svoje upe je polagal v enote Waffen SS pod poveljstvom generala Felixa Steinerja. Ko so Hitlerju povedali, da Steiner ni mogel izvesti napada, ga je popadel ogorčen in ihteč bes, spoznal je, da je vojna nedvomno izgubljena. 

 

Speer je o Hitlerju zatrdil, da "videti je bilo, kot da bi vedno vedel, da je lahko izbiral samo med ofenzivo in porazom, kot da je izguba pobude sama po sebi dejansko enakovredna njegovemu propadu". Speer, ki je bil kot njegov cenjeni arhitekt Hitlerju posebno blizu, potrjuje, da so diktatorjeva dejanja, ki segajo v čas njegovega "boja" v zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja, predstavljala eno agresivno potezo za drugo. Te provokativne, včasih zločinske politike, so se nadaljevale po njegovem vzponu na oblast januarja 1933, ko je zatrl potencialne konkurente, zahteval nazaj nekdanja ozemlja, stopnjeval preganjanje judovskega prebivalstva v Nemčiji in brezobzirno zavrnil mirovna prizadevanja francoskih ali britanskih politikov.

 

 

Nemške sile marca 1945 med ofenzivo pri Blatnem jezeru, Madžarska.

 

 

Speer piše, da "je bil sam izbruh vojne primer napadalne politike in da je Hitler vodil vojaški spopad v napadalnem duhu, dokler je bil tega sposoben. Celo po prelomni točki vojne, kapitulaciji pred Stalingradom, je organiziral ofenzivo s tajnim imenom Citadela, bitko pri Kursku". To bitko so včasih napačno imenovali "zadnja velika nemška ofenziva na vzhodni fronti", čeprav to sploh ni bila.  Nadaljnji nemški napadi na vzhodu so sledili poleti 1944 in se končali v katastrofi, ko so Sovjeti v operaciji Bagration prodrli daleč proti zahodu. 

 

Naslednjo pomlad je Pomladno prebujenje sestavljajo deset tankovskih in pet pehotnih divizij, skupno 400.000 mož, precej večja človeška sila kot pri ameriški invaziji na Irak leta 2003.

 

 

Kratek preobrat na Madžarskem

 

Medtem je Hitlerjev argument, da sproži Pomladno prebujenje, podkrepila neverjetna nemška zmaga nad sovjetskimi silami konec februarja 1945 v operaciji Južni veter. To je bil napad, usmerjen skozi srce Evrope, v severno Madžarsko, ki je potekal natanko v skladu z načrtom. Do 24. februarja 1945 je sovjetsko mostišče čez reko Garam, 250 kilometrov vzhodno od Dunaja, zdesetkala 8. armada generala Hansa Kreysinga in s tem odvrnila sovjetsko nevarnost na tem ozemlju, za enkrat. Hitler je pomirjen dejal: "Tisti, ki so danes na dnu, so lahko jutri na vrhu. V vsakem primeru se bomo dalje borili. Čudovito je videti fanatičnost, s katero se po letih najmlajše skupine vržejo v borbo. Vedo, da sta ostali samo dve možnosti: Ali bom rešili ta problem, ali bomo vsi uničeni."

 

 

Nemški firer in Sepp Dietrich

 

 

Pogosto trdijo, da je bil cilj Pomladnega prebujenja, ki ga je vodila 6. SS tankovska divizija Seppa Dietricha, zagotoviti nadzor nad naftnimi vrtinami blizu Blatnega jezera na zahodu Madžarske, ki so bili ključni za nadaljnje vojno prizadevanje nacistične Nemčije, in prodor proti severovzhodu, da bi ponovno zavzeli madžarsko prestolnico Budimpešto. Hitler je dejansko predvidel ta napad leta 1945 kot preokret v vojni, stalingrajsko vrsto zmage, vendar tokrat v nemško korist – to bi na koncu potisnilo divizije Rdeče armade nazaj proti njihovim mejam. 

 

Navdušeni Hitler je vztrajno ponavljal svojemu vojaškemu spremstvu, da "so Rusi do zdaj že skoraj izkrvaveli do smrti. Po umikih v zadnjih nekaj mesecih imamo neprecenljivo prednost, da nam ni treba še naprej braniti tistih ogromnih prostranstev. Iz lastne izkušnje vemo, kako izčrpani morajo biti Rusi po dolgem napredovanju. Spomnite se Kavkaza! To pomeni, da je preokret za nas zdaj mogoč, tako kot je bil za Ruse. Pravzaprav je absolutno verjeten. Razmislite! Rusi so imeli gromozanske izgube v materialu in živi sili. Njihove zaloge opreme so izčrpane. Po naših ocenah so izgubili 15 milijonov mož. To je ogromno. Ne morejo preživeti naslednjega udarca. Ne bodo ga preživeli".

 

 

Povsem popačeno razumevanje realnosti

 

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti". Malodušni oficirji, nekoč prepričani, da je poraz samo še stvar časa, so po debati s Hitlerjem odšli z mislijo na zmago, ki je konec koncev še dosegljiva. Kalkulacije nacistične obveščevalne službe o številu mrtvih v Rdeči armadi niso bile daleč od resnice. Do začetka leta 1945 je umrlo več kot deset milijonov sovjetskih vojakov, okupatorji so likvidirali še približno toliko sovjetskih civilistov. Ta strašanska izguba življenj je težja kot holokavst, vendar je ta genocid brez primere v tem, da je bil vnaprej načrtovan in sistematičen. 

 

Približno takrat, ko je Hitler razgrinjal svoj načrt za Pomladno prebujenje, so koncentracijsko taborišče Auschwitz 27. januarja ob 15. uri osvobodili pripadniki 322. strelske divizije Rdeče armade. Čete, vajene dolgega bojevanja s fanatičnimi nemškimi vojaki, so bile šokirane zaradi grozot, na katere so naleteli. Več kot milijon ljudi je bilo ubitih samo v Auschwitzu. V veliki večini so bile žrtve Judi iz srednje in vzhodne Evrope, 960.000 skupno; med njimi so bili pripadniki manjšin, kot so Sinti, Romi in drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.051
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.140
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.908
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.337
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.215
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.069
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 914
08/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 669
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.046
10/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.056