Razkrivamo

Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza

Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je potekala skozi Belgijo, Francijo in Luksemburg, znana tudi kot Bitka pri izboklini, ki se je začela sredi decembra 1944, veliko bojev pa je potekalo tudi v ardenskih gozdovih. Ta napad, na nemški strani znan kot Ardenska ofenziva, je nastal izključno v glavi nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja; začel se je s hitrim in odločnim nemškim napredovanjem, o čemer so nemudoma poročali Hitlerju v njegovo gorsko bivališče Orlovo gnezdo nedaleč od Salzburga. Ko pa se je po nekaj dneh megla dvignila in nebo razjasnilo, je zavezniška premoč v letalih in tankih do božiča 1944 prisila Nemce k umiku. Vseeno je Hitler 31. decembra 1944 ukazal obsežen protinapad, imenovan operacija Severni veter. Dejansko je bila to zadnja nemška ofenziva na zahodni fronti in ne ardenska.

05.02.2020 02:15
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Pomladno prebujenje   Adolf Hitler   Sovjetska zveza   Blatno jezero   Ardeni   Sepp Dietrich   Auschwitz   Rdeča armada   Madžarska   Waffen SS   Albert Speer   Winston Churchill

Fotografije: Bundes Archiv

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti".

Ko je v Orlovem gnezdu nagovoril svoje poveljnike, je Hitler ukazal, naj v operaciji Severni veter uničijo ameriške in francoske vojake, rekoč, "da je njen cilj zelo jasen, namreč uničenje sovražnih sil. Pri tem ne gre za prestiž, bistvo je pridobiti prostor. Gre za uničenje in iztrebljenje sovražnih sil, kjerkoli jih najdemo". Med prisotnimi, ki so slišali zgoraj omenjeno, je bil verjetno tudi maršal (Reichsführer SS) Heinrich Himmler, ki ga je Hitler 10. decembra 1944 v operaciji Severni veter imenoval za komandanta vojaške skupine Zgornji Ren.

 

Neuspeh zadnjih ofenziv je predstavljal dodatne ovire za nemško vojsko (Wehrmacht), toda sovražnikovi položaji na zahodu niso bili Hitlerjeva največja skrb, predvsem zaradi tega, ker je do skrajnosti preziral bojne sposobnosti britanskih in ameriških čet. Tudi Winston Churchill je v svojih spominih omenil, da so bili nemški vojaki zares opazno boljši od zavezniških čet. Ko se je poslavljalo leto 1944 – morda najusodnejše leto v zgodovini, saj je najavljalo razvoj jedrskega orožja –, je nacistična hierarhija gledala v svet, ki se je dobesedno zgrinjal na njih. Kljub temu je Hitler pripravljal še eno obsežno ofenzivo, svoj pogled je usmeril na vzhod proti svojemu prvotnemu sovražniku Sovjetski zvezi, ki jo je nameraval napasti preko Madžarske in Balkana v upanju, da bo prodrl še dlje proti vzhodu. Že peto leto zapored so se nemške in sovjetske čete krvavo borile med seboj. Načrte za nov napad na vzhodu so 12. januarja 1945 pospešile novice, da so Sovjeti začeli zimsko ofenzivo več kot teden prej, kot so pričakovali; najprej so napadli nemško fronto v južni Poljski

 

Hitler je dokončno odšel iz svojega kompleksa Orlovo gnezdo 15. januarja 1945 in se naslednjega dne v porušenem Berlinu nastanil v svojem firerskem bunkerju. Le-ta je bil blizu kanclerske palače in prvotno mišljen kot varna hiša za Hitlerja med zgodnjimi britanskimi zračnimi napadi; izkazalo se je, da je zadnja vizitka nacistične Nemčije. V pozni zimi 1945 so priprave na nov vojaški spopad na vzhodni fronti poimenovali Pomladno prebujenje.

 

 

Operacija Pomladno prebujenje

 

Albert Speer, nemški vojni minister od leta 1942 in eden najmočnejših osebnosti v rajhu, je bil od sredine januarja 1945 naprej stalno prisoten na pogovorih s Hitlerjem v njegovem bunkerju. Speer se je dobro spominjal Hitlerjevega razmišljanja o operaciji Pomladno prebujenje. V pusti in mrzli celici zapora Spandau je v svoj skriti dnevnik 8. novembra 1946 zapisal, kako živo se spominja načrtovanja ofenzive in kako je "Hitler pogumno sledil njenemu poteku na velikem stenskem zemljevidu, ko je skozi Madžarsko napredovala proti jugovzhodu". Speerovi spomini na opazke, ki jih je delal Hitler ob tem zadnjem velikem napadu, v minulih skoraj 75 letih še niso bili natisnjeni. Zgodovinarji so se na splošno izogibali dolgega navajanja Hitlerja, najbrž zaradi njegove razvpite zapuščine. Hitler je bil ena pomembnejših oseb v zgodovini 20. stoletja, brez dvoma ostaja njegov sloves zloglasen, zato je treba njegova stališča posredovati, zlasti tista, ki se nanašajo na ofenzive, ki si jih je sam zamislil.

 

 

Hitler s svojimi ključnimi generali v Volčjem brlogu v vzhodni Prusiji.

 

 

Z nemškimi oficirji, zbranimi v polkrogu v konferenčni sobi firerskega bunkerja, se spominja Speer v svoji knjigi Spandau: The Secret Diaries, da je Hitler o operaciji Pomladno prebujenje rekel: "Obstaja velika verjetnost, da bodo ljudje teh območij vstali kot en človek in z njihovo pomočjo bomo v bitki na življenje in smrt rjoveče prodrli skozi ves Balkan. Kajti, gospodje, še vedno sem odločen, da se na vzhodu borim ofenzivno. Obrambna strategija naših generalov koristi samo boljševikom! Ampak jaz še nikoli v življenju nisem bil človek obrambe. Zdaj bomo še enkrat iz obrambe prešli v napad."

 

Hitlerjeva ambicija za ofenzivni prodor je bila trdno v nasprotju z željami skoraj vseh njegovih preostalih generalov, ki so imeli raje obrambno strategijo, ki temelji na vkopavanju v zemljo in bombardiranju zgradb. Ta politika zadrževanja je bila samo odlašanje neizbežnega, Hitler je najverjetneje pravilno igral. Gotovo je bolje snovati načrt z mislijo na zmago, čeprav je malo verjetna, kot pa se iti politiko mirovanja, ki jo na koncu čaka zanesljiv poraz. Razen tega je napadalni načrt navdihnil Hitlerja in peščico zvestih z nekaj upanja, da bi se vojna sreča vendarle še lahko obrnila.

 

 

Agresija se sprevrže v obrambo

 

Še 21. aprila 1945 je Hitler poskušal dobiti v klešče sovjetske sile, ki so pred dvema dnevoma obkrožile Berlin, svoje upe je polagal v enote Waffen SS pod poveljstvom generala Felixa Steinerja. Ko so Hitlerju povedali, da Steiner ni mogel izvesti napada, ga je popadel ogorčen in ihteč bes, spoznal je, da je vojna nedvomno izgubljena. 

 

Speer je o Hitlerju zatrdil, da "videti je bilo, kot da bi vedno vedel, da je lahko izbiral samo med ofenzivo in porazom, kot da je izguba pobude sama po sebi dejansko enakovredna njegovemu propadu". Speer, ki je bil kot njegov cenjeni arhitekt Hitlerju posebno blizu, potrjuje, da so diktatorjeva dejanja, ki segajo v čas njegovega "boja" v zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja, predstavljala eno agresivno potezo za drugo. Te provokativne, včasih zločinske politike, so se nadaljevale po njegovem vzponu na oblast januarja 1933, ko je zatrl potencialne konkurente, zahteval nazaj nekdanja ozemlja, stopnjeval preganjanje judovskega prebivalstva v Nemčiji in brezobzirno zavrnil mirovna prizadevanja francoskih ali britanskih politikov.

 

 

Nemške sile marca 1945 med ofenzivo pri Blatnem jezeru, Madžarska.

 

 

Speer piše, da "je bil sam izbruh vojne primer napadalne politike in da je Hitler vodil vojaški spopad v napadalnem duhu, dokler je bil tega sposoben. Celo po prelomni točki vojne, kapitulaciji pred Stalingradom, je organiziral ofenzivo s tajnim imenom Citadela, bitko pri Kursku". To bitko so včasih napačno imenovali "zadnja velika nemška ofenziva na vzhodni fronti", čeprav to sploh ni bila.  Nadaljnji nemški napadi na vzhodu so sledili poleti 1944 in se končali v katastrofi, ko so Sovjeti v operaciji Bagration prodrli daleč proti zahodu. 

 

Naslednjo pomlad je Pomladno prebujenje sestavljajo deset tankovskih in pet pehotnih divizij, skupno 400.000 mož, precej večja človeška sila kot pri ameriški invaziji na Irak leta 2003.

 

 

Kratek preobrat na Madžarskem

 

Medtem je Hitlerjev argument, da sproži Pomladno prebujenje, podkrepila neverjetna nemška zmaga nad sovjetskimi silami konec februarja 1945 v operaciji Južni veter. To je bil napad, usmerjen skozi srce Evrope, v severno Madžarsko, ki je potekal natanko v skladu z načrtom. Do 24. februarja 1945 je sovjetsko mostišče čez reko Garam, 250 kilometrov vzhodno od Dunaja, zdesetkala 8. armada generala Hansa Kreysinga in s tem odvrnila sovjetsko nevarnost na tem ozemlju, za enkrat. Hitler je pomirjen dejal: "Tisti, ki so danes na dnu, so lahko jutri na vrhu. V vsakem primeru se bomo dalje borili. Čudovito je videti fanatičnost, s katero se po letih najmlajše skupine vržejo v borbo. Vedo, da sta ostali samo dve možnosti: Ali bom rešili ta problem, ali bomo vsi uničeni."

 

 

Nemški firer in Sepp Dietrich

 

 

Pogosto trdijo, da je bil cilj Pomladnega prebujenja, ki ga je vodila 6. SS tankovska divizija Seppa Dietricha, zagotoviti nadzor nad naftnimi vrtinami blizu Blatnega jezera na zahodu Madžarske, ki so bili ključni za nadaljnje vojno prizadevanje nacistične Nemčije, in prodor proti severovzhodu, da bi ponovno zavzeli madžarsko prestolnico Budimpešto. Hitler je dejansko predvidel ta napad leta 1945 kot preokret v vojni, stalingrajsko vrsto zmage, vendar tokrat v nemško korist – to bi na koncu potisnilo divizije Rdeče armade nazaj proti njihovim mejam. 

 

Navdušeni Hitler je vztrajno ponavljal svojemu vojaškemu spremstvu, da "so Rusi do zdaj že skoraj izkrvaveli do smrti. Po umikih v zadnjih nekaj mesecih imamo neprecenljivo prednost, da nam ni treba še naprej braniti tistih ogromnih prostranstev. Iz lastne izkušnje vemo, kako izčrpani morajo biti Rusi po dolgem napredovanju. Spomnite se Kavkaza! To pomeni, da je preokret za nas zdaj mogoč, tako kot je bil za Ruse. Pravzaprav je absolutno verjeten. Razmislite! Rusi so imeli gromozanske izgube v materialu in živi sili. Njihove zaloge opreme so izčrpane. Po naših ocenah so izgubili 15 milijonov mož. To je ogromno. Ne morejo preživeti naslednjega udarca. Ne bodo ga preživeli".

 

 

Povsem popačeno razumevanje realnosti

 

Hitlerjeva moč prepričevanja je bila tolikšna, da se Speer spominja, kako so njegovi žolčno ognjeviti govori "veliko ljudem popačili razumevanje realnosti". Malodušni oficirji, nekoč prepričani, da je poraz samo še stvar časa, so po debati s Hitlerjem odšli z mislijo na zmago, ki je konec koncev še dosegljiva. Kalkulacije nacistične obveščevalne službe o številu mrtvih v Rdeči armadi niso bile daleč od resnice. Do začetka leta 1945 je umrlo več kot deset milijonov sovjetskih vojakov, okupatorji so likvidirali še približno toliko sovjetskih civilistov. Ta strašanska izguba življenj je težja kot holokavst, vendar je ta genocid brez primere v tem, da je bil vnaprej načrtovan in sistematičen. 

 

Približno takrat, ko je Hitler razgrinjal svoj načrt za Pomladno prebujenje, so koncentracijsko taborišče Auschwitz 27. januarja ob 15. uri osvobodili pripadniki 322. strelske divizije Rdeče armade. Čete, vajene dolgega bojevanja s fanatičnimi nemškimi vojaki, so bile šokirane zaradi grozot, na katere so naleteli. Več kot milijon ljudi je bilo ubitih samo v Auschwitzu. V veliki večini so bile žrtve Judi iz srednje in vzhodne Evrope, 960.000 skupno; med njimi so bili pripadniki manjšin, kot so Sinti, Romi in drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
23
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus SARS-CoV-2: Za zdaj se uradno še vztrajno izogiba Sloveniji, toda v torek se lahko vse spremeni ...
13
02.03.2020 00:40
Vsaj do tega trenutka sta Slovenija in Severna Koreja verjetno edini državi na svetu, ki primera okužbe z novim koronavirusom ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...
8
29.02.2020 02:00
Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska FiannaFil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Fin, ki je dosegla ... Več.
Piše: Shane Quinn
Volitve v Ameriki: "Demokratski socialist" Bernie Sanders zanesljivo do nominacije
13
27.02.2020 22:15
Predvolilna tekma pri demokratih bo v soboto s konvencijo v Južni Karolini dosegla pomembno točko. Ne samo zato, ker je doslej ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,403
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,474
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,664
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,277
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,128
06/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,449
07/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,073
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,100
09/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,119
10/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,122