Vrnimo se v Trbovlje 8. marca 2009. Tedanji predsednik republike dr. Danilo Türk je izjavil: "Danes sem tu v Trbovljah zaradi pravic žensk, zaradi enakopravnosti žensk. To je izredno pomembna prvorazredna tema v Sloveniji, tudi politična tema in danes ne nameravam dajati nobenih izjav o nobeni drugi temi."

Novinar: "Ampak obtožbe so zelo hude, predvsem to, da se politični vrh sploh ne odziva na razkritje takšnih zločinov."

Predsednik Türk: "Našel bom čas, ko bom odgovoril tudi na to, ampak rad bi ponovil, danes sem tu zaradi prvorazredne teme in o drugorazrednih temah ne bom govoril."

Novinar: "Se pravi, so povojni poboji drugorazredna tema?"

Predsednik Türk: "Politične manipulacije okrog tega so."

Že pred Türkom so podobne izjave izrekali številni ljudje, ki so svoje kariere gradili ali na sodelovanju pri najhujšem vojnem zločinu in zločinu proti človeštvu po končani vojni v slovenski in jugoslovanski zgodovini, pa tudi zgodovini Evrope po 2. svetovni vojni, ali pa na njegovem zanikanju in varovanju zločincev, ki so ga zagrešili. Med njimi je tudi četica Jankovićevih častnih občanov, z blagopokojnim Janezom Stanovnikom na čelu in večnim Milanom Kučanom v senci. Srž njihovega početja je obramba titoističnega aparthajda. Ta je skoraj polovici slovenskih smrtnih žrtev druge svetovne vojne vzel pravico do groba in spomina, njihove svojce pa sistematično segregiral, stigmatiziral in diskriminiral.

In kakor je bila izraz tega aparthajda izjava Danila Türka, tako je še bolj nazorna, primitivna in tudi kriminalna izjava Zorana Jankovića: "Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slovenskega naroda. Domobranci so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi strani so sodelovali z zavezniki in skupaj premagali to zlo. Ljubljana je mesto heroj in tu spomenikov domobrancem ne bo." Ljubljanki župan je medijem tudi povedal, da bo zemljišče na Orlovem vrhu dolgoročno ostalo takšno, kot je, in da bodo še naprej odstranjevali križe in druga obeležja, ki se tam občasno pojavijo: "Zadnjič je križ nekdo celo zabetoniral, moralo je biti to ob neki čudni uri, da nismo opazili. Tako da se kar ukvarjamo s temi križi."

Jankovićevo poslovno tveganje s to izjavo ni dosti manjše kot je bilo Türkovo. Pa tudi njegova ambicija ni majhna: rad bi Slovenijo ohranil v titoističnem aparthajdu, radi bi vladal med prvorazrednimi! Toda tudi "prvorazrednost" ima v demokraciji težave. Eden temeljnih elementov tega sistema je tudi komunistične ateistični pogreb. Ta ima katastrofalne posledice tudi za smrtne žrtve, ki so jih zmagovalni titoisti slavili in nagradili njihove svojce. Danes je v blizu tisoč grobiščih (ker je za komunistični ateistični pogreb značilen kolektivizem, skoraj ne poznajo osebnega, posameznega groba) komaj okoli 20.000 žrtev zmagovite strani. Nekako toliko jih je pokopanih v družinskih, skoraj brez izjeme katoliških grobovih – te so z Zakonom o vojnih grobiščih leta 2003 črtali iz državnih evidenc. Tisoče slovenskih grobov v tujini pa večinsko ni urejenih oziroma Republika Slovenija ne skrbi zanje.

Če bi se Janković začel ukvarjati s temi grobovi žrtev, ki jim daje prvorazreden pomen, potem bi šele dojel razsežnosti "političnih manipulacij okrog tega" oziroma civilizacijsko drugorazrednost in zavrženost tega početja. Najbolje bi bilo, da bi za začetek skušal razrešiti kar zmedo pri Sv. Urhu (o čemer sem že večkrat pisal).

Vsekakor pa smo lahko Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot hvaležni. Vabimo vse, ki mislijo tako kot on, da se mu pridružijo, naj povedo, kako prvorazredni so in kaj si mislijo o drugorazrednih. Potem bo dialog lažji.

Kot odgovor na te odmeve iz totalitarne preteklosti si Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč prizadeva, da bi Slovenija uredila vprašanje vseh vojnih grobov in grobišč v Sloveniji in slovenskih v tujini tako, da bi bila skrb zanje enotna, po enakih standardih in primerljiva z ureditvami, ki jih za vojne grobove in grobišča uveljavljajo zahodne demokratične države. Potem bo manj prostora za "politične manipulacije okrog tega".

Dr. Jože Dežman je zgodovinar in predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.