Razkrivamo

Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov

V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? Odgovor je preprost: država je leta 2018 prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od obeh državnih bank, ki sta bili potem prodani. Toda to ni bil edini vpliv na presežek. Naslednji razlog za visok presežek leta 2018 in precej nižji leto kasneje so tudi prilivi iz Evropske unije in s tem povezane investicije države. In ker povečani suficit v letošnjem letu ponovno temelji na sredstvih iz kohezijskih in strukturnih skladov EU, lahko samo upamo, da se bodo tokrat napovedi uresničile - kajti sicer z rekordnim presežkom ne bo nič!

13.02.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   presežek   proračun   banke   DDV   EU   Slovenija   dividence   kohezija   strukturni skladi

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 milijonov evrov presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 milijonov evrov nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 milijonov. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je to podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad (SURS) izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

 

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank - in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

 

Na tej točki bi komentar lanskega proračuna lahko že kar končali, saj nekih izjemnih odstopanj v primerjavi s preteklim letom ni bilo. Vseeno pa v strukturi prihodkov in odhodkov beležimo kar nekaj sprememb, ki verjetno vseeno zahtevajo pozornost (ali vsaj omembo). Tudi zaradi primerjave s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki se ves čas izpostavlja kot največji proračun v zgodovini Slovenije tako po prihodkih kot tudi presežku (če zopet izločimo omenjene dividende državnih bank).

 

Na priloženi tabeli je tako nekaj podrobnejših podatkov o gibanjih v proračunu in sicer so navedene pomembnejše spremembe, ki so vplivale na povečanje ali znižanje proračuna v lanskem letu ter po načrtu v letošnjem letu. V prvi vrstici so tako navedeni presežki proračuna v preteklih dveh letih in po sprejem rebalansu za 2020, nato pa spremembe tega presežka v posameznem letu. Kot smo navedli, je lanski presežek za 313 milijonov evrov nižji od presežka v 2018 pretežno zaradi izpada dividend od državnih bank. Drug najbolj ključen vpliv na višino presežka pa so prilivi iz Evropske unije ter s tem povezane investicije države.

 

 

 

 

Te proračunske postavke so v preteklem letu znižale presežek za dodatnih 260 milijonov, naslednje leto pa naj bi bil rezultat ponovno za 134 milijonov evrov boljši. Takšni načrti so bili pravzaprav tudi že za preteklo leto, a se niso uresničili (po rebalansu proračuna za 2019 je bilo predvideno skoraj 300 mio več prilivov iz EU, kot nam jih je uspelo pridobiti, a tudi nekaj več investicij). Ker povečani presežek v letošnjem letu zopet temelji na sredstvih iz EU, lahko samo upamo , da se bodo tokrat napovedi uresničile, sicer z rekordnim presežkom ne bo nič.

 

Na spodnji sliki je prikaz gibanj prilivov iz EU vse od leta 2004, dodani pa so podatki o višini proračunskih izdatkov za investicije. Posebna zadnja leta vidimo močno povezanost investicijskih izdatkov države s prejetimi sredstvi iz EU (to omogoča tudi nekaj manjša nihanja v proračunskem rezultatu). Čeprav se je prejšnja sedemletna finančna perspektiva uradno zaključila v letu 2013, smo sredstva intenzivno črpali še dve leti kasneje. Sledilo je začetno obdobje dokaj šibkega koriščenja sredstev in če bomo želeli "ujeti" prilive po prejšnji perspektivi, bomo v naslednjih treh letih morali letno črpati po milijardo evrov (in imeti tudi ustrezno več investicij, saj kot je razvidno iz slike, zaostajamo pri črpanju iz kohezijskih in strukturnih skladov, medtem ko so prilivi za kmetijstvo dokaj konstantni).

 

V lanskem letu je bilo črpanja manj kot v letu 2018 in manj kot smo načrtovali, investicije pa so se kljub temu povečale; vse to je lani znižalo proračunski presežek za dodatnih 260 mio EUR. Glede na prikazane številke in gibanja je letos verjetno res zadnji čas, da obseg črpanja sredstev povečamo, sicer bodo le-ta res ostala neizkoriščena, kar bi bilo velika škoda. Poleg tega, da gre za nepovratne vire, imajo investicije tudi močan vpliv na gospodarsko aktivnost, preko vplačila DDV pa tudi na proračunske prihodke (pri investicijah države je DDV dodatni strošek, a tudi priliv, za razliko od investicij privatnih investitorjev, kjer je DDV nevtralna kategorija - ves DDV, kar ga investitorji plačajo izvajalcem del, dobijo od države povrnjenega).

 

 

 

 

Lani nam je ta segment torej poleg izpada dividend dodatno znižal presežek in če ne bi bilo drugih pozitivnih učinkov, presežka  sploh ne bi bilo. In kateri so bili ti dodatni presežki v višini skoraj 200 milijonov evrov? Pri tem smo odstopanja pogledali nekoliko drugače. Številke v tabeli namreč prikazujejo, koliko je bilo kakih prihodkov ali odhodkov več od nominalne rasti BDP. Ker se je lanski BDP nominalno povečal za okoli 5,5 %, podobno tudi potrošnja ali masa plač, nas zanima, kateri prihodki ali odhodki so se povečali več ali manj od tega. Ti zneski predstavljajo dejansko (realno) povečanje zaradi spremenjenih politik, davčnih stopenj ali strukturnih sprememb. Zneski so prikazani v tabeli.

 

Lani so tako pozitivno na proračun vplivali predvsem:

 

  • 105 mio EUR: prilivi iz davka na dobiček (višja stopnja in dodatno višji dobički),

 

  • 144 mio EUR: nižji izdatki za ZPIZ (nadaljuje se počasnejša rast pokojnin in števila upokojencev v primerjavi z rastjo plač in novim zaposlovanjem),

 

  • 123 mio EUR: nižji izdatki za obresti (ti izdatki se znižujejo zaradi zapadanja starih, dražjih obveznic in nadomeščanja z novimi pod relativno ugodnimi pogoji in ta trend  se bo v naslednjih letih še nadaljeval, kljub nominalno sicer približno enakem obsegu javnega dolga),

 

  • zanimiv je tudi še pozitivni vpliv dohodnine kljub pomembni davčni razbremenitvi regresa,

 

    • ta razbremenitev regresa bo deloma vplivala šele v letošnjem letu,

    • na višje prilive je vplivala višja rast mase plač, 

    • dodatno so se zadnji kvartal pomembno povečali prilivi od davka na dividende (zaradi zvišanja davčne stopnje na dividende, so si konec lanskega leta lastniki izplačali enkrat več dividend in v proračun vplačali dodatnih 36 mio EUR), 

    • dodatno pa je tudi vse povečanje dohodnine v zadnjem kvartalu pripadlo proračunu, saj so občine dobile enako kot lani (?).

 

 

Ob teh pomembnih pozitivnih vplivih pa moramo izpostaviti še dva večja negativna:

 

  • največji lanski izpad je bil pri davkih na potrošnjo in sicer preko 200 mio EUR realno  - največ zaradi zniževanja trošarin na goriva (v bistvu to pomeni zniževanje davčne stopnje), dodatno pa lani preseneča samo 3 % porast DDV kljub precej višjem porastu potrošnje,

 

  • 78 mio EUR pa so bili dodatno višji transferji gospodinjstvom (socialni izdatki), kar je bilo upravičeno predmet razprave v parlamentu glede na ostala ugodna gospodarska gibanja (rast plač in zaposlovanja),

 

  • omenimo še nekaj višjo rast plač javnih uslužbencev (55 mio EUR), kar se je sicer močno izpostavljalo, a vpliv ni bil tako velik.

 

 

Vse naštete pomembnejše spremembe prilivov in odlivov so se lani na koncu odrazile v dobrih 200 milijonih evrov presežka, sicer bi bil proračun "na ničli". Kljub sicer pogostim navedbam, da je večina proračuna vnaprej določena, vidimo, da imajo posamezne politike vseeno kar precejšen vpliv in da proračun hitro lahko zaniha za nekaj 100 mio EUR navzgor ali navzdol.

 

Na koncu mogoče še nekaj vpogleda v letošnji proračunski načrt, sprejet z minimalno večino v parlamentu. Omenjeno je že bilo, da je predviden za 240 milijonov evrov višji presežek, največ zaradi optimističnega načrta povečanja prilivov iz EU. Le-ti naj bi letos presegli milijardo evrov. Od ostalih učinkov, ki bi skupaj dodatno izboljšali proračunsko sliko (prikaz je v tabeli), pa bi izpostavil predvsem transferje gospodinjstev. Ti izdatki (za nezaposlene, družinski in socialni prejemki, invalidi, prehrana in prevoz študentov in dijakov...) naj bi bili letos nominalno skoraj za desetino nižji. Glede na splošno rast BDP in proračunskih postavk naj bi tu "privarčevali" kar 200 milijonov. Takšen načrt precej preseneča, saj vsaj v javnosti ni bilo predstavljenih kakih usmeritev, ki bi tako močno posegle na tovrstne izdatke. To je tudi drugi "največji prispevek" k letošnjemu rekordnemu povečanju proračunskega presežka (po sprejetem rebalansu) - a upravičeno lahko dvomimo, da bomo to dosegli, in tudi, če je to upravičeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.339
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.281
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.156
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.777
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.364