Razkrivamo

Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov

V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? Odgovor je preprost: država je leta 2018 prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od obeh državnih bank, ki sta bili potem prodani. Toda to ni bil edini vpliv na presežek. Naslednji razlog za visok presežek leta 2018 in precej nižji leto kasneje so tudi prilivi iz Evropske unije in s tem povezane investicije države. In ker povečani suficit v letošnjem letu ponovno temelji na sredstvih iz kohezijskih in strukturnih skladov EU, lahko samo upamo, da se bodo tokrat napovedi uresničile - kajti sicer z rekordnim presežkom ne bo nič!

13.02.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   presežek   proračun   banke   DDV   EU   Slovenija   dividence   kohezija   strukturni skladi

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 milijonov evrov presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 milijonov evrov nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 milijonov. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je to podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad (SURS) izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

 

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank - in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

 

Na tej točki bi komentar lanskega proračuna lahko že kar končali, saj nekih izjemnih odstopanj v primerjavi s preteklim letom ni bilo. Vseeno pa v strukturi prihodkov in odhodkov beležimo kar nekaj sprememb, ki verjetno vseeno zahtevajo pozornost (ali vsaj omembo). Tudi zaradi primerjave s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki se ves čas izpostavlja kot največji proračun v zgodovini Slovenije tako po prihodkih kot tudi presežku (če zopet izločimo omenjene dividende državnih bank).

 

Na priloženi tabeli je tako nekaj podrobnejših podatkov o gibanjih v proračunu in sicer so navedene pomembnejše spremembe, ki so vplivale na povečanje ali znižanje proračuna v lanskem letu ter po načrtu v letošnjem letu. V prvi vrstici so tako navedeni presežki proračuna v preteklih dveh letih in po sprejem rebalansu za 2020, nato pa spremembe tega presežka v posameznem letu. Kot smo navedli, je lanski presežek za 313 milijonov evrov nižji od presežka v 2018 pretežno zaradi izpada dividend od državnih bank. Drug najbolj ključen vpliv na višino presežka pa so prilivi iz Evropske unije ter s tem povezane investicije države.

 

 

 

 

Te proračunske postavke so v preteklem letu znižale presežek za dodatnih 260 milijonov, naslednje leto pa naj bi bil rezultat ponovno za 134 milijonov evrov boljši. Takšni načrti so bili pravzaprav tudi že za preteklo leto, a se niso uresničili (po rebalansu proračuna za 2019 je bilo predvideno skoraj 300 mio več prilivov iz EU, kot nam jih je uspelo pridobiti, a tudi nekaj več investicij). Ker povečani presežek v letošnjem letu zopet temelji na sredstvih iz EU, lahko samo upamo , da se bodo tokrat napovedi uresničile, sicer z rekordnim presežkom ne bo nič.

 

Na spodnji sliki je prikaz gibanj prilivov iz EU vse od leta 2004, dodani pa so podatki o višini proračunskih izdatkov za investicije. Posebna zadnja leta vidimo močno povezanost investicijskih izdatkov države s prejetimi sredstvi iz EU (to omogoča tudi nekaj manjša nihanja v proračunskem rezultatu). Čeprav se je prejšnja sedemletna finančna perspektiva uradno zaključila v letu 2013, smo sredstva intenzivno črpali še dve leti kasneje. Sledilo je začetno obdobje dokaj šibkega koriščenja sredstev in če bomo želeli "ujeti" prilive po prejšnji perspektivi, bomo v naslednjih treh letih morali letno črpati po milijardo evrov (in imeti tudi ustrezno več investicij, saj kot je razvidno iz slike, zaostajamo pri črpanju iz kohezijskih in strukturnih skladov, medtem ko so prilivi za kmetijstvo dokaj konstantni).

 

V lanskem letu je bilo črpanja manj kot v letu 2018 in manj kot smo načrtovali, investicije pa so se kljub temu povečale; vse to je lani znižalo proračunski presežek za dodatnih 260 mio EUR. Glede na prikazane številke in gibanja je letos verjetno res zadnji čas, da obseg črpanja sredstev povečamo, sicer bodo le-ta res ostala neizkoriščena, kar bi bilo velika škoda. Poleg tega, da gre za nepovratne vire, imajo investicije tudi močan vpliv na gospodarsko aktivnost, preko vplačila DDV pa tudi na proračunske prihodke (pri investicijah države je DDV dodatni strošek, a tudi priliv, za razliko od investicij privatnih investitorjev, kjer je DDV nevtralna kategorija - ves DDV, kar ga investitorji plačajo izvajalcem del, dobijo od države povrnjenega).

 

 

 

 

Lani nam je ta segment torej poleg izpada dividend dodatno znižal presežek in če ne bi bilo drugih pozitivnih učinkov, presežka  sploh ne bi bilo. In kateri so bili ti dodatni presežki v višini skoraj 200 milijonov evrov? Pri tem smo odstopanja pogledali nekoliko drugače. Številke v tabeli namreč prikazujejo, koliko je bilo kakih prihodkov ali odhodkov več od nominalne rasti BDP. Ker se je lanski BDP nominalno povečal za okoli 5,5 %, podobno tudi potrošnja ali masa plač, nas zanima, kateri prihodki ali odhodki so se povečali več ali manj od tega. Ti zneski predstavljajo dejansko (realno) povečanje zaradi spremenjenih politik, davčnih stopenj ali strukturnih sprememb. Zneski so prikazani v tabeli.

 

Lani so tako pozitivno na proračun vplivali predvsem:

 

  • 105 mio EUR: prilivi iz davka na dobiček (višja stopnja in dodatno višji dobički),

 

  • 144 mio EUR: nižji izdatki za ZPIZ (nadaljuje se počasnejša rast pokojnin in števila upokojencev v primerjavi z rastjo plač in novim zaposlovanjem),

 

  • 123 mio EUR: nižji izdatki za obresti (ti izdatki se znižujejo zaradi zapadanja starih, dražjih obveznic in nadomeščanja z novimi pod relativno ugodnimi pogoji in ta trend  se bo v naslednjih letih še nadaljeval, kljub nominalno sicer približno enakem obsegu javnega dolga),

 

  • zanimiv je tudi še pozitivni vpliv dohodnine kljub pomembni davčni razbremenitvi regresa,

 

    • ta razbremenitev regresa bo deloma vplivala šele v letošnjem letu,

    • na višje prilive je vplivala višja rast mase plač, 

    • dodatno so se zadnji kvartal pomembno povečali prilivi od davka na dividende (zaradi zvišanja davčne stopnje na dividende, so si konec lanskega leta lastniki izplačali enkrat več dividend in v proračun vplačali dodatnih 36 mio EUR), 

    • dodatno pa je tudi vse povečanje dohodnine v zadnjem kvartalu pripadlo proračunu, saj so občine dobile enako kot lani (?).

 

 

Ob teh pomembnih pozitivnih vplivih pa moramo izpostaviti še dva večja negativna:

 

  • največji lanski izpad je bil pri davkih na potrošnjo in sicer preko 200 mio EUR realno  - največ zaradi zniževanja trošarin na goriva (v bistvu to pomeni zniževanje davčne stopnje), dodatno pa lani preseneča samo 3 % porast DDV kljub precej višjem porastu potrošnje,

 

  • 78 mio EUR pa so bili dodatno višji transferji gospodinjstvom (socialni izdatki), kar je bilo upravičeno predmet razprave v parlamentu glede na ostala ugodna gospodarska gibanja (rast plač in zaposlovanja),

 

  • omenimo še nekaj višjo rast plač javnih uslužbencev (55 mio EUR), kar se je sicer močno izpostavljalo, a vpliv ni bil tako velik.

 

 

Vse naštete pomembnejše spremembe prilivov in odlivov so se lani na koncu odrazile v dobrih 200 milijonih evrov presežka, sicer bi bil proračun "na ničli". Kljub sicer pogostim navedbam, da je večina proračuna vnaprej določena, vidimo, da imajo posamezne politike vseeno kar precejšen vpliv in da proračun hitro lahko zaniha za nekaj 100 mio EUR navzgor ali navzdol.

 

Na koncu mogoče še nekaj vpogleda v letošnji proračunski načrt, sprejet z minimalno večino v parlamentu. Omenjeno je že bilo, da je predviden za 240 milijonov evrov višji presežek, največ zaradi optimističnega načrta povečanja prilivov iz EU. Le-ti naj bi letos presegli milijardo evrov. Od ostalih učinkov, ki bi skupaj dodatno izboljšali proračunsko sliko (prikaz je v tabeli), pa bi izpostavil predvsem transferje gospodinjstev. Ti izdatki (za nezaposlene, družinski in socialni prejemki, invalidi, prehrana in prevoz študentov in dijakov...) naj bi bili letos nominalno skoraj za desetino nižji. Glede na splošno rast BDP in proračunskih postavk naj bi tu "privarčevali" kar 200 milijonov. Takšen načrt precej preseneča, saj vsaj v javnosti ni bilo predstavljenih kakih usmeritev, ki bi tako močno posegle na tovrstne izdatke. To je tudi drugi "največji prispevek" k letošnjemu rekordnemu povečanju proračunskega presežka (po sprejetem rebalansu) - a upravičeno lahko dvomimo, da bomo to dosegli, in tudi, če je to upravičeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
28
23.02.2020 23:38
Epidemija koronavirusa je dobesedno pred našimi vrati, v sosednji Italiji. Uradno. Neuradno pa je virus po mojem prepričanju že ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
2
20.02.2020 21:55
V dneh, ko je javna in medijska pozornost usmerjena v politiko, se v gospodarsko-finančnem zakulisju odvija majhna, vendar ... Več.
Piše: Uredništvo
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
17
19.02.2020 23:59
Kaj se zgodi, če si v ožjem sorodu z ministrico Alenko in te takorekoč na domačem dvorišču sredi noči ustavi policija? Če je ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
14
12.02.2020 23:15
Po Iowi je Bernie Sanders zdaj slavil še v New Hampshiru, za petami mu je še vedno Pete Buttigieg, tretja je bila presenetljivo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
33
10.02.2020 23:59
Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
17
09.02.2020 23:59
Kaj me v primeru najnovejšega koronavirusa 2019-nCoV najbolj skrbi? Skrbi me že to, kar vemo. Toda obenem se bojim, da - glede ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pred 75. leti: Hitlerjevi načrti za operacijo Pomladno prebujenje in osvoboditev Auschwitza
6
05.02.2020 02:15
Pogosto se (zmotno) misli, da je bila zadnja velika bitka druge svetovne vojne nemška ofenziva proti zahodnim zaveznikom, ki je ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vse, kar ste hoteli vedeti o arbitraži in porazu na Sodišču EU, pa vam mediji tega niso hoteli ali smeli povedali
10
04.02.2020 01:45
Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar v odstopu, si je po pričakovani odločitvi Sodišča Evropske unije v Luksemburgu, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Perfidni intervju: Ali se je Milan Kučan odrekel arbitraži in zdaj odpira vrata bilateralnim pogajanjem o meji med Slovenijo in Hrvaško?
29
03.02.2020 00:59
Bivši predsednik je v intervjuju za zagrebški Večernji list ponovno dokazal, da mu v politični kombinatoriki doma in na Balkanu ... Več.
Piše: Uredništvo
"Kitajski sindrom" se tokrat imenuje koronavirus: Ubije vsakega štiridesetega okuženega
16
29.01.2020 23:32
Kako resen in nevaren je dejansko koronavirus, ki se je zadnji dan lanskega leta pojavil v kitajskem mestu Vuhan in se v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zdravko Počivalšek je tisti politik, od katerega je odvisno, ali bomo dobili novo koalicijo, ali pa gremo na predčasne volitve
22
28.01.2020 23:30
Kdo bo odločal o tem, ali bodo predčasne volitve ali nova koalicija? Janez Janša? Ne. Matej Tonin? Niti ne. Še manj predsednici ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pozor: V Slovenijo prihaja epidemija koronavirusa COVID-19!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 6,956
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,520
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,981
04/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,230
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,835
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,154
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 2,552
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,681
09/
Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,139
10/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,877