Razkrivamo

Nižji proračunski presežek v 2019: Manj dividend državnih bank, slabše črpanje denarja iz kohezijskih in strukturnih skladov

V letu 2018 je bil proračunski presežek skoraj 540 milijonov evrov, medtem ko je bil lani 225 milijonov. Zakaj takšen padec? Odgovor je preprost: država je leta 2018 prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od obeh državnih bank, ki sta bili potem prodani. Toda to ni bil edini vpliv na presežek. Naslednji razlog za visok presežek leta 2018 in precej nižji leto kasneje so tudi prilivi iz Evropske unije in s tem povezane investicije države. In ker povečani suficit v letošnjem letu ponovno temelji na sredstvih iz kohezijskih in strukturnih skladov EU, lahko samo upamo, da se bodo tokrat napovedi uresničile - kajti sicer z rekordnim presežkom ne bo nič!

13.02.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   presežek   proračun   banke   DDV   EU   Slovenija   dividence   kohezija   strukturni skladi

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o realizaciji proračuna Republike Slovenije za preteklo leto. Podatki so sicer predhodni, a končni rezultat se praviloma pomembneje nikoli ne razlikuje. Po podatkih ministrstva za finance je tako proračun lani izkazal 225 milijonov evrov presežka ali 0,3 % BDP. Ta številka je celo nekoliko višja od pričakovanj po zadnjih ocenah iz oktobra in sprejetem rebalansu, vseeno pa je presežek za dobrih 300 milijonov evrov nižji kot v letu poprej. Proračunski presežek v 2018 je bil rekorden do sedaj in je znašal 537 milijonov. Pri tem je sicer potrebno navesti, da je to podatek po tekočih evidencah ministrstva za finance. Po zaključku leta namreč statistični urad (SURS) izračuna primanjkljaj ali presežek sektorja države v skladu z enotno metodologijo EU in ta uradni presežek je lani znašal 353 mio EUR (ta podatek je potem v vseh statističnih poročilih države).

 

Razumljivo je osnovno vprašanje, zakaj je bil lanski proračunski rezultat slabši. Odgovor je lahko pravzaprav zelo preprost. Država je v letu 2018 v primerjavi z lani prejela kar 270 milijonov evrov več dividend od NLB in Abanke, nekdaj državnih bank - in to predstavlja glavno razliko v nižjem presežku ter tudi skupnih prihodkih proračuna. Brez upoštevanja teh prilivov so lani tako prihodki kot odhodki proračuna porasli približno podobno, kot je znašala nominalna rast BDP, medtem ko je rezultat leta 2018 dodatno izboljšalo omenjeno izplačilo dividend.

 

Na tej točki bi komentar lanskega proračuna lahko že kar končali, saj nekih izjemnih odstopanj v primerjavi s preteklim letom ni bilo. Vseeno pa v strukturi prihodkov in odhodkov beležimo kar nekaj sprememb, ki verjetno vseeno zahtevajo pozornost (ali vsaj omembo). Tudi zaradi primerjave s sprejetim proračunom za letošnje leto, ki se ves čas izpostavlja kot največji proračun v zgodovini Slovenije tako po prihodkih kot tudi presežku (če zopet izločimo omenjene dividende državnih bank).

 

Na priloženi tabeli je tako nekaj podrobnejših podatkov o gibanjih v proračunu in sicer so navedene pomembnejše spremembe, ki so vplivale na povečanje ali znižanje proračuna v lanskem letu ter po načrtu v letošnjem letu. V prvi vrstici so tako navedeni presežki proračuna v preteklih dveh letih in po sprejem rebalansu za 2020, nato pa spremembe tega presežka v posameznem letu. Kot smo navedli, je lanski presežek za 313 milijonov evrov nižji od presežka v 2018 pretežno zaradi izpada dividend od državnih bank. Drug najbolj ključen vpliv na višino presežka pa so prilivi iz Evropske unije ter s tem povezane investicije države.

 

 

 

 

Te proračunske postavke so v preteklem letu znižale presežek za dodatnih 260 milijonov, naslednje leto pa naj bi bil rezultat ponovno za 134 milijonov evrov boljši. Takšni načrti so bili pravzaprav tudi že za preteklo leto, a se niso uresničili (po rebalansu proračuna za 2019 je bilo predvideno skoraj 300 mio več prilivov iz EU, kot nam jih je uspelo pridobiti, a tudi nekaj več investicij). Ker povečani presežek v letošnjem letu zopet temelji na sredstvih iz EU, lahko samo upamo , da se bodo tokrat napovedi uresničile, sicer z rekordnim presežkom ne bo nič.

 

Na spodnji sliki je prikaz gibanj prilivov iz EU vse od leta 2004, dodani pa so podatki o višini proračunskih izdatkov za investicije. Posebna zadnja leta vidimo močno povezanost investicijskih izdatkov države s prejetimi sredstvi iz EU (to omogoča tudi nekaj manjša nihanja v proračunskem rezultatu). Čeprav se je prejšnja sedemletna finančna perspektiva uradno zaključila v letu 2013, smo sredstva intenzivno črpali še dve leti kasneje. Sledilo je začetno obdobje dokaj šibkega koriščenja sredstev in če bomo želeli "ujeti" prilive po prejšnji perspektivi, bomo v naslednjih treh letih morali letno črpati po milijardo evrov (in imeti tudi ustrezno več investicij, saj kot je razvidno iz slike, zaostajamo pri črpanju iz kohezijskih in strukturnih skladov, medtem ko so prilivi za kmetijstvo dokaj konstantni).

 

V lanskem letu je bilo črpanja manj kot v letu 2018 in manj kot smo načrtovali, investicije pa so se kljub temu povečale; vse to je lani znižalo proračunski presežek za dodatnih 260 mio EUR. Glede na prikazane številke in gibanja je letos verjetno res zadnji čas, da obseg črpanja sredstev povečamo, sicer bodo le-ta res ostala neizkoriščena, kar bi bilo velika škoda. Poleg tega, da gre za nepovratne vire, imajo investicije tudi močan vpliv na gospodarsko aktivnost, preko vplačila DDV pa tudi na proračunske prihodke (pri investicijah države je DDV dodatni strošek, a tudi priliv, za razliko od investicij privatnih investitorjev, kjer je DDV nevtralna kategorija - ves DDV, kar ga investitorji plačajo izvajalcem del, dobijo od države povrnjenega).

 

 

 

 

Lani nam je ta segment torej poleg izpada dividend dodatno znižal presežek in če ne bi bilo drugih pozitivnih učinkov, presežka  sploh ne bi bilo. In kateri so bili ti dodatni presežki v višini skoraj 200 milijonov evrov? Pri tem smo odstopanja pogledali nekoliko drugače. Številke v tabeli namreč prikazujejo, koliko je bilo kakih prihodkov ali odhodkov več od nominalne rasti BDP. Ker se je lanski BDP nominalno povečal za okoli 5,5 %, podobno tudi potrošnja ali masa plač, nas zanima, kateri prihodki ali odhodki so se povečali več ali manj od tega. Ti zneski predstavljajo dejansko (realno) povečanje zaradi spremenjenih politik, davčnih stopenj ali strukturnih sprememb. Zneski so prikazani v tabeli.

 

Lani so tako pozitivno na proračun vplivali predvsem:

 

  • 105 mio EUR: prilivi iz davka na dobiček (višja stopnja in dodatno višji dobički),

 

  • 144 mio EUR: nižji izdatki za ZPIZ (nadaljuje se počasnejša rast pokojnin in števila upokojencev v primerjavi z rastjo plač in novim zaposlovanjem),

 

  • 123 mio EUR: nižji izdatki za obresti (ti izdatki se znižujejo zaradi zapadanja starih, dražjih obveznic in nadomeščanja z novimi pod relativno ugodnimi pogoji in ta trend  se bo v naslednjih letih še nadaljeval, kljub nominalno sicer približno enakem obsegu javnega dolga),

 

  • zanimiv je tudi še pozitivni vpliv dohodnine kljub pomembni davčni razbremenitvi regresa,

 

    • ta razbremenitev regresa bo deloma vplivala šele v letošnjem letu,

    • na višje prilive je vplivala višja rast mase plač, 

    • dodatno so se zadnji kvartal pomembno povečali prilivi od davka na dividende (zaradi zvišanja davčne stopnje na dividende, so si konec lanskega leta lastniki izplačali enkrat več dividend in v proračun vplačali dodatnih 36 mio EUR), 

    • dodatno pa je tudi vse povečanje dohodnine v zadnjem kvartalu pripadlo proračunu, saj so občine dobile enako kot lani (?).

 

 

Ob teh pomembnih pozitivnih vplivih pa moramo izpostaviti še dva večja negativna:

 

  • največji lanski izpad je bil pri davkih na potrošnjo in sicer preko 200 mio EUR realno  - največ zaradi zniževanja trošarin na goriva (v bistvu to pomeni zniževanje davčne stopnje), dodatno pa lani preseneča samo 3 % porast DDV kljub precej višjem porastu potrošnje,

 

  • 78 mio EUR pa so bili dodatno višji transferji gospodinjstvom (socialni izdatki), kar je bilo upravičeno predmet razprave v parlamentu glede na ostala ugodna gospodarska gibanja (rast plač in zaposlovanja),

 

  • omenimo še nekaj višjo rast plač javnih uslužbencev (55 mio EUR), kar se je sicer močno izpostavljalo, a vpliv ni bil tako velik.

 

 

Vse naštete pomembnejše spremembe prilivov in odlivov so se lani na koncu odrazile v dobrih 200 milijonih evrov presežka, sicer bi bil proračun "na ničli". Kljub sicer pogostim navedbam, da je večina proračuna vnaprej določena, vidimo, da imajo posamezne politike vseeno kar precejšen vpliv in da proračun hitro lahko zaniha za nekaj 100 mio EUR navzgor ali navzdol.

 

Na koncu mogoče še nekaj vpogleda v letošnji proračunski načrt, sprejet z minimalno večino v parlamentu. Omenjeno je že bilo, da je predviden za 240 milijonov evrov višji presežek, največ zaradi optimističnega načrta povečanja prilivov iz EU. Le-ti naj bi letos presegli milijardo evrov. Od ostalih učinkov, ki bi skupaj dodatno izboljšali proračunsko sliko (prikaz je v tabeli), pa bi izpostavil predvsem transferje gospodinjstev. Ti izdatki (za nezaposlene, družinski in socialni prejemki, invalidi, prehrana in prevoz študentov in dijakov...) naj bi bili letos nominalno skoraj za desetino nižji. Glede na splošno rast BDP in proračunskih postavk naj bi tu "privarčevali" kar 200 milijonov. Takšen načrt precej preseneča, saj vsaj v javnosti ni bilo predstavljenih kakih usmeritev, ki bi tako močno posegle na tovrstne izdatke. To je tudi drugi "največji prispevek" k letošnjemu rekordnemu povečanju proračunskega presežka (po sprejetem rebalansu) - a upravičeno lahko dvomimo, da bomo to dosegli, in tudi, če je to upravičeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
7
03.04.2020 12:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,503
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,186
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,871
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,444
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,505
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,190
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,690
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,292
09/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,080
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 908