Razkrivamo

Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS

Medijske aktivnosti in izjave vrhunskih političnih luzerjev potrjujejo: tehtnica se je zdaj vseeno nagnila na stran predčasnih volitev, čeprav bi bila to za levico politično hudo tvegana in predvsem nelogična odločitev. Vprašanje je, koliko k ustvarjanju predvolilne histerije tokrat prispevajo aktivistični mediji na eni ter odsotnost trdne ideološke linije iz ozadja. Stara garda namreč še vedno ni jasno povedala, za kaj se zavzema, kar med glavnimi protagonisti levih strank ustvarja dodatno zmedo. Dodatna težava je tudi dejstvo, da skoraj nihče od strankarskih voditeljev na levici intelektualno ne more dohajati takšnih političnih strategov, kakršni so bili denimo Milan Kučan, Janez Kocijančič ali Gregor Golobič. Bodo Alenka Bratušek, Miro Cerar, Dejan Židan ali nova predsednica upokojenske stranke lahko parirali starim mačkom, če pa imajo težave že v razumevanju temeljnih strateških potez političnega boja?! Zdravko Počivalšek je ta hip morda res izjema, vendar se je zaradi pragmatičnih stališč, ki so nakazovala na pripravljenost sklenitve koalicijskega sporazuma z Janšo, že znašel pod močnim ognjem medijskih pravičnikov. Zato bi morali "strici iz ozadja" svojemu nesrečnemu in ne najbolj bistremu podmladku vseeno na hitro razložiti osnove politične strategije za letošnje leto: da so predčasne volitve strel v levo koleno, da je treba Janši prepustiti pobudo in ga spraviti v mišnico, iz katere leta 2022 ne bo mogel drugam kot v Bruselj. Gerontokraciji je namreč jasno, da bo predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici 2021 težko in naporno breme, ki bo Janšo izčrpalo. Prav tako za konsolidacijo razbite levice potrebujejo več kot pa le dva meseca do novih volitev, saj morajo ustvariti novo serijo "novih obrazov", utrditi medijsko kampanjo proti Janši (madžarska naveza in Orban so prešibka in preveč cenena municija) in pripraviti več scenarijev za končni obračun z njim. Za vse to pa potrebujejo čas. In tega ta trenutek pač nimajo ...

10.02.2020 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Marjan Šarec   vlada   volitve   Miro Cerar   2018   ustavno sodišče   Zakon o političnih strankah   Komunistična partija Jugoslavije

Foto: Mediaspeed

Ostra retorika ni enako pozivanju k nasilni spremembi družbenega reda ali državne ureditve. Tudi če gredo levici strahotno v nos jezikanja vodilnih funkcionarjev SDS, Janševi tviti ali ostra stališča do aktualnih družbenih vprašanj, to nikakor še ne daje dovolj utemeljenih razlogov za prepoved delovanja te politične stranke.

Pred skoraj natanko dvema letoma, ko še nihče ni vedel, da bo 14. marca 2018 odstopil tedanji premier Miro Cerar, je bilo v zraku že čutiti prihajajoče volitve. Glavni spopad, v katerega so bili še kako vključeni tudi mediji, je tudi tedaj potekal na protijanševi fronti oziroma proti SDS, ki so jo poskušali nevtralizirati z razkritjem najema spornega kredita v Republiki Srbski. Toda afera se ni prijela, SDS je na junijskih volitvah leta 2018 zmagala in dosegla skoraj še enkrat boljši rezultat kot drugouvrščena Lista Marjana Šarca. V podtonu silovite kampanje proti Janši se je že takrat izrisovala ideja o neke vrste pobudi za prepoved delovanja politične stranke SDS.

 

Zanimivo je, da se dve leti kasneje, ko je Slovenija ponovno pred zelo verjetnimi predčasnimi volitvami, ta scenarij dobesedno ponavlja: Janši tokrat odkrito očitajo, da se financira iz denarja, ki ga omogoča Viktor Orban. Madžarski premier se je zaradi svojih ostrih besed proti ikonam levičarskega in levo-liberalnega establishmenta hudo zameril slovenskim mainstream medijem, v obsodbi Orbanove populistične politike pa so zelo enotne tudi takorekoč vse politične stranke (z izjemo SDS). Za novo ofenzivo je zdaj poskrbel novoustanovljeni spletni portal treh nekdanjih Dnevnikovih in Siolovih novinarjev, ki so v ponedeljek ekskluzivno razkrili, da se iz Orbanovih milijonov v Sloveniji financirajo mediji iz kroga SDS. Skoraj sočasno je premier v odstopu Marjan Šarec v javnih nastopih Janšo in SDS večkrat problematiziral zaradi "metod", ki jih izvajata, pri čemer je mislil na sovražni govor in financiranje iz Madžarske. Zanimivo je predvsem naključje, saj v obdobju, ko potekajo intenzivna zakulisna pogajanja o možnosti oblikovanja nove vlade, časovno sovpadata ustanovitev novega medija, ki med prvimi raziskovalnimi projekti loti ravno "madžarskih milijonov" za SDS oziroma "medijev iz kroga SDS", ter stara, že tolikokrat prežvečena politična mantra, da sta Janša oziroma SDS nevarna za demokracijo zaradi spornih izjav, sovražnega govora ipd.

 

Naslednji korak, na katerega smo na portalu+ namignili že januarja 2018, dejansko utegne biti pobuda po prepovedi delovanja SDS. Idejo, ki se zdi ta hip precej neverjetna, smo podrobneje že razdelali v komentarju Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča (vir), objavljenem na našem portali pred dvema letoma. V njem smo sicer analizirali širše ozadje afere, ki je odmevala v tistem času, in sicer razkritje spornega posojila v višini 450.000 evrov, ki ga je SDS najela od slamnate poslovne ženske iz Republike Srbske, s čemer je obšla predpise o financiranju političnih strank (zgodba je epilog dobila marca 2019, SDS je morala plačati 20.000 evrov kazni).

 

 

Madžarski primer: Gábor Vona

 

Idejo o prepovedi SDS je leta 2018 sicer kot kost v javnost vrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Ker gre za vabljivo zamisel, s katero bi pravno onemogočili, da se Janez Janša še kdaj v prihodnosti povzpe na oblast, ob njej vztrepetajo vsi njegovi nasprotniki in sovražniki. Toda prepoved delovanja politične stranke je vseeno izjemno drastičen ukrep. Večina evropskih držav se ga izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, ki pa je evropska država le pogojno (čeprav prav Miro Cerar zdaj blamira slovensko diplomacijo s svojimi izjavami, da si Turčija zasluži članstvo v EU). V Turčiji se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.

 

A če smo že omenjali Madžarsko, ki očitno le ni tako nepravna država, velja omeniti zadevo Gábor Vona. Vona je voditelj madžarske ekstremne desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske parlamentarne stranke Jobbik. Doživel je sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bi idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali uglednih akademikov in razumnikov (z narekovaji ali brez), potem se bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS. Ta ideja je, jasno, v tem trenutku še brez kakršnih koli tehtnih argumentov.

 

 

Prepoved je sicer teoretično možna, toda ...

 

Ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke; na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov s peticijo zahtevala prepoved Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev (poskus prepovedi je klavrno propadel). A v kasnejših letih ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to povsem mogoče: 17. člen Zakona o političnih strankah namreč omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Zelo strogi pogoji torej. Kako bi o predlogu za prepoved politične stranke odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je moč napovedati. Ne bi podprlo nečesa, kar bi bilo tako radikalno nasprotno uveljavljeni doktrini glede svobodega političnega združevanja. Ideja o prepovedi SDS bi torej klavrno propadla.

 

Je pa ustavna odločba iz leta 1998, ki obravnava prepoved delovanja neke politične stranke, zelo zanimiva zaradi pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma, ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča: to je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko Sozialistische Reichspartei (SRP), štiri leta kasneje pa še njeno siamsko dvojčico Kommunistische Partei Deutschlands (KPD). Ravno ti dve prepovedi, piše Šturm, sta dali nemškemu ustavnemu sodišču priložnost za "opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh". Razlogi za prepoved delovanja tako ekstremističnih strank, kakršni sta komunistična in nacistična, morajo biti tako močni, da prebijejo poseben pomen političnih strank za obstoj demokracije. Če se stranka, pa naj bo skrajno leva ali skrajno desna, v neki točki začne boriti proti temeljnim vrednotam svobodne demokratične ustavne države, če načrtno ščuva z namenom zrušenja ali odstranitve ustavnega reda, tedaj prestopi Rubikon in se znajde v "prepovedanem položaju". Šele tedaj - in nič prej - je dopustna izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja.

 

 

Večna prepoved komunistične partije

 

Zgodovinska ironija je, da so bile pri nas v obdobju 1945-1989 vsaj de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke, pred II. svetovno vojno (1920) pa v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano zgolj Komunistične partije Jugoslavije. Danes je seveda težko objektivno oceniti odločitev tedanje oblasti, vendar pa je pravna logika ostala enaka še danes: prepoved delovanja stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, je nujna, saj nasilje nikjer in nikoli ne more biti zakonito. Stranka s takšnim programom ali statutom bi bila zato najverjetneje tudi danes prepovedana.

 

V čem bi torej sploh lahko argumentirali idejo o prepovedi delovanja SDS? Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice v zagovor političnim strankam navaja pravno logiko, ki bi ji težko oporekali: da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. To pa pomeni, da ostra retorika še ni enako pozivanju k nasilni spremembi družbenega reda ali državne ureditve. Z drugimi besedami, tudi če gredo levici strahotno v nos jezikanja vodilnih funkcionarjev SDS, Janševi tviti ali ostra stališča do aktualnih družbenih vprašanj, to nikakor še ne daje dovolj utemeljenih razlogov za prepoved delovanja te politične stranke.

 

Tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot Antijanša, ima prav v tej točki največjo mentalno oviro:  tega človeka bi na vsak način radi izločili iz političnega boja, celo po načelu, da cilj opravičuje sredstva, pri čemer pa Janši na volitvah, ki se menda obetajo, niso zmožni najti prepričljive konkurence ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
34
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.788
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.605
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.208
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.722
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.780
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.969
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.146
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.645
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.657