Komentar

Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu

Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske "trilogije", ki se je začela z zajetnejšo (čez 700 strani obsegajočo in z imenskim kazalom opremljeno) knjigo Padle maske. Ko poskušam kratko opisati bistvo nove Roterjeve knjige, mi prideta na misel dve besedi: dialog in pripis. Dialog najprej zato, ker se avtor na samem začetku knjige sklicuje na nekaj mojih opazk. Dialog pa zato, ker je Zdenko Roter svojo najnovejšo knjigo posvetil dialogu med partizani in domobranci, pri čemer je prišel do sklepa o "deljeni politični odgovornosti in krivdi za bratomor".

14.02.2020 22:36
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Zdenko Roter   Jože Možina   knjiga   Usodne prevare

Foto: Mediaspeed

Opazke o knjigi Zdenka Roterja Usodne prevare poražencev in zmagovalcev pišem z zamudo, ki si je ne znam dobro pojasniti in ki niti ni najbolj pomembna. Konec prejšnjega leta sem želel pisati (istočasno, skupaj) o tej in o knjigi Jožeta Možine Slovenski razkol, vendar se načrt ni posrečil. Jože Možina mi je svojo knjigo podaril ob izidu, da sem o njej pisal okrog Božiča; na Roterjevo pa sva morala z urednikom Steinbuchom nekoliko počakati. Naj bo tako ali drugače: knjigi, ki sta sicer zelo različni (po zvrsti, obsegu in seveda sporočilih) govorita o istih rečeh. Možina sistematično, z distanco zgodovinarja, vendar z nekakšno silovito prepričljivostjo; Roter osebno prizadeto in previdneje. Možinovo knjigo sem komentiral v članku "Slovenski hudičev trikotnik" (s čimer sem imel v mislih trikotnik med protestantovskim Londonom, katoliškim Rimom in pravoslavno Moskvo). Na neki način me je vznemirila bolj od Roterjeve.

 

Ob tej priložnosti moram povedati, da Zdenka Roterja poznam precej dalj časa kot Jožeta Možino; da sva bila nekoč celo fakultetna sodelavca in soseda, in da me v zvezi z njim ne bremenijo nobene zamere, kvečjemu imam nanj nekaj prijaznih spominov. Zdenka Roterja sem cenil predvsem zaradi njegove vloge v aferi 25 poslancev pa tudi zaradi podpore, ki sem je bil deležen z njegove strani v časih ideološke represije v svinčenih sedemdesetih letih. Možina je mnogo mlajši in seveda občudovanja pa upoštevanja vredna medijska zvezda novega časa.

 

Usodne prevare, ki imajo vsega 160 strani, so, kot pravi sam avtor, sklepni del spominske "trilogije", ki se je začela z zajetnejšo (čez 700 strani obsegajočo in z imenskim kazalom opremljeno) knjigo Padle maske. Ko poskušam kratko opisati bistvo nove Roterjeve knjige, mi prideta na misel dve besedi: dialog in pripis. Dialog najprej zato, ker se avtor na samem začetku knjige sklicuje na nekaj mojih opazk. Prvo poglavje knjige je sploh dialog s profesorjem Jožetom Kurinčičem. Sicer Roter o sebi piše v tretji osebi in se tako rekoč nenehno pogovarja sam s sabo. (Morda je od besede dialog bolj primerna beseda monolog?) Predvsem pa je Roter svojo najnovejšo knjigo posvetil dialogu med partizani in domobranci, pri čemer je prišel do sklepa o "deljeni politični odgovornosti in krivdi za bratomor".

 

Roter ob vseh mogočih obtožbah na račun "voditeljske elite takratnih (tj. predvojnih) meščanskih strank" - pri čemer je precej zadržan do legalne jugoslovanske londonske vlade - vendar omenja, da se "boljševistična taborišča niso prav nič razlikovala od nacističnih"; piše o fanatizmu partijskih partizanskih voditeljev, o "razrednih sovražnikih", o vosovskih likvidacijah in o povojnih pobojih; predvsem pa poudarja zaskrbljenost komunistov leta 1944 zaradi predlagane t.i. druge fronte, ki bi nemara zaustavila gorečnost partizanov, predvsem pa preprečila premoč Sovjetske zveze pri razkosanju evropskega ozemlja in pri uvedbi železne zavese.

 

Nekaj težav ima avtor z narodno spravo, pri čemer zanjo uporablja evfemizem "narodna in državljanska umiritev", ki jo je iznašlo predsedstvo Socialistične republike Slovenije leta 1990, nakar ponavlja nesmiselno trditev, da ima "slovenska državna oblast svojo državno kontinuiteto vsaj od leta 1943". Med zanimivosti Roterjeve knjige spada opis sestavljanja Narodnega sveta za Slovenijo 6. aprila 1941. V tem - po Roterjevem mnenju - sramotnem telesu so želeli sodelovati tudi komunisti (Černej, Bebler), vendar so jih zavrnili, češ da je njihova stranka nezakonita (str. 114). Pri zavračanju pa tudi razumevanju povojne partijske discipline se Roter v posebnem poglavju sklicuje na francoski model kaznovanja kolaborantov - pri čemer ugotavlja, da ni šlo brez sodišč in "kvalificirane obrambe" obtoženih. Mimogrede pozablja, da je bila Evropska unija utemeljena na spravi med Francozi in Nemci.

 

Nova Roterjeva knjiga prinaša malo doslej neznanih podatkov. Bralec bi si - glede na avtorjevo strokovno in akademsko usmeritev (sociologija religije) - želel natančnejše analize procesov kanonizacije komunističnih revolucionarjev in demonizacije njihovih kritikov. Glede na to, da Usodne prevare vsebujejo več različnih pripisov in glede na sklepni Roterjev pripis o deljeni krivdi, si avtor tukajšnjih vstic dovoljuje predlagati še en pripis:

 

Nekatere slovenske politične razprave (o zmagi nad fašizmom, o Natu in kapitalizmu, o migrantih …) zbujajo asociacije na davne procedure velikih (strogih, zaprtih) sistemov. V okviru kanonskega prava je za razglašanje svetnikov predviden kontradiktoren postopek, v katerem sodelujeta božji odvetnik (latinsko advocatus Dei) in hudičev odvetnik (latinsko advocatus diaboli). Naloga božjega odvetnika je prikazovanje bremadežnosti kandidata za svetnika, naloga hudičevega odvetnika pa je poiskati vrzeli v kandidatovem značaju in ravnanju. Hudičevi odvetniki so skrbeli za verodostojnost postopkov. Moderni pravosodni sistemi demokratičnih dežel so prevzeli načelo kontradiktornosti in na neki način nadaljujejo tradicijo hudičevih odvetnikov. Za komunistične in druge totalitarne sisteme je značilno, da imajo zadnjo besedo božji odvetniki, tj. tožilci. Tako je bilo pri t.i. montiranih procesih v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji. V Sloveniji so bili najbolj znameniti procesi te vrste dachauski procesi. Tu ni šlo za kanonizacijo, ampak za demonizacijo.

 

"Paradoks" demonizacije v totalitarnih sistemih je, da shajajo brez hudičevih advokatov.

 

Kot je znano, se je sestavljanje slovenske vlade leta 2018 dogajalo v znamenju demonizacije prvaka opozicije, ki je na volitvah dosegla najboljši rezultat. Slovenska zunanja politika je po letu 2008 - v zvezi z bližnjevzhodno krizo - začela demonizirati Američane, Izrael in Nato. V zvezi z milijonom migrantov leta 2015 je začela demonizirati države (npr. Madžarsko) in slovenske organe, ki so - resda prepozno - začeli postavljati ograje na schengensko mejo. Predmet najhujše demonizacije pa sta seveda slovenska pomlad in politično dogajanje, ki je pripeljalo do samostojne države; pri čemer prihaja do kanonizacije komunistične revolucije, jugoslovanskega samoupravljanja, rdečih zvezd itn.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
0
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,543
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,412
03/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,612
04/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,945
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,562
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,224
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,751
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,325
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,642
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 961