Potem, ko je iznenada in nepričakovano niti do svojih lutkarjev potrgal prvi imitator med predsedniki vlad v samostojni Sloveniji in prvi predsednik vlade med slovenskimi imitatorji, Naš Marjan, in odstopil z mesta predsednika vlade Republike Slovenije, je postala najdlje trajajoča lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Globoke države, z največ reprizami v zadnijh 30 letih samostojne Slovenije - z naslovom Država -, ponovno zanimiva. In hkrati groteskno dolgočasna. Leto 2020 se za čisto navadnega upokojenca in kriminalno kamarilo zbrano okrog Akademije Smelt, ki jih pred kazenskim pregonom in prebivanjem na Dobu v resnici varuje le dejstvo, da imajo v okviru ugrabljene države pod svojim nadzorom (še) tudi ustanove, kot sta furlanizirani SDT in muheničizirani NPU, res ni začelo dobro.

Vaški burkež, znan po imitiranju bivših predsednikov in komentiranju bab in šporgetov na odrskih deskah (včasih pod njimi) slovenskih gasilskih veselic, ki so ga strokovnjaki iz Akademije Smelt, Oddelka za propagando in antipropagando, verjetno spremljali, kot je to nekoč počela vzhodnonemška STASI, dlje časa, verjetno še iz časov popravcev na srednji lesarski šoli (!), in ugotovili, da je ravno prav bolestno ambiciozen in z ravno prav psihopatske motnje z narcisoidno komponento, da se ga splača napihniti v nov balonček z novim obrazom in uporabiti za novo glavno lutko v najdlje trajajoči predstavi z naslovom Država -, pa se jim je sfižil. 

Pogumni možak iz Kamnika, ki nerad kuri ogenj dokler so zajci še v gozdu, rad pa skače v bazene, ne da bi pogledal, ali je v njih voda ali ne, peče krofe in kuha jastoge, Naš Marjan, je vrgel puško v koruzo, spustil tisto kapljo, podobno kot njegov predhodnik, in sključen odkorakal v zaodrje še preden se je zares začelo. Ker samo dobro igra, nima pa vsebine, je po enem letu imitiranja predsednika vlade verjetno ugotovil, kot leto poprej pred njim ono drugo udbovsko dete, da je tudi on prezgodaj postal tako in drugače inkontinenten in je strice lutkarje presenetil, še bolj kot njegov predhodnik - z nenapovedanim odstopom.

Naš Marjan je imel dovolj nečesa in je šel.

Hkrati se leto ni dobro začelo tudi zato, ker je po skoraj sto letih življenja umrl Janez Stanovnik. To je tisti stric, tovariš, partizan, komunistični ideolog, borec, ponosni lastnik nadvse čudovitih brkov in antioče naroda, ki podobno kot oni drugi čisto navadni upokojenec, ki nam ga bodo verjetno v bližnji prihodnosti tudi želeli vsiliti kot očeta naroda, nikoli v ta narod in samostojno Slovenijo ni verjel. Ki nas na RTV Slovenija še posthumno, v nekakšni oddaji o njegovem liku in delu še kar naprej prepričuje, da je od vseh strasti najslabša strast po oblasti.

Ne enemu, ne drugemu Slovenija nikoli ni bila intimna opcija in se z osamosvojitvijo nikoli nista intimno strinjala. Dokler se ni zgodila. Dokler ni postala dejstvo. Dokler ni bilo treba preprosto preživeti in razmisliti, kako zdaj samostojno Slovenijo ugrabiti in jo iz nekoč komunistične pravljice, v kateri je bilo mnogim "bolje kot danes", spremeniti v socialistično-fevdalno ureditev pod krinko lutkovne predstave iluzije demokracije, za nadaljevanje statusa quo organiziranega kriminala in sistemske korupcije v javnem sektorju. Za nadaljevanje plenjenja davkoplačevalskega denarja. 

Kako bizarno: dandanašnji te antiočete naroda celo pokopavamo z vojaškimi častmi in z uporabo Slovenske vojske, v katero nikoli niso verjeli in katere nastanek so, da bi zmagala ona druga, agresorska JLA, katere nekateri visoki predstavniki še danes dobivajo pokojnine iz slovenskega pokojninskega sklada, skušali preprečiti.

Navadnega upokojenca sta pri njegovih tudi že skoraj častitljivih letih ta dva dogodka tako pretresla, da je začel po Ljubljani vidno in prikupno zmeden nenadoma sprehajati, od doma do doma, nekakšno žensko kolo ob spremstvu svoje zveste spremljevalke in druge življenjske sopotnice Špele, hkrati pa se je verjetno tudi dokončno zavedel, da prihaja tudi njegov čas. Ne vem, ali je s svojimi dosežki zadovoljen. Ne vem, ali je bil to njegov cilj. A glede na videno, glede na vpliv, ki ga ima med svojo kriminalno kamarilo, pa tudi širše v družbi, in ga nikoli ni uporabil za izboljšanje države Slovenije in njenih podsistemov, pač pa ravno obratno, za uničevanje, izčrpavanje ter zaščito organiziranega kriminala in sistemske korupcije v javnem sektorju, najbolj izdatno v zdravstvu, verjetno je. 

Njemu in tudi drugim antiočetom naroda samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija. Zaradi tega so jo kot severnobalkansko provinco uspeli v 30 letih spremeniti v prvovrstni koruptostan znotraj Evropske unije, jo degradirati v podalpski shithole in moralno favelo na obrobju EU. Danes so verjetno ponosni na svoje 30-letno uničevanje. Če ne bi pokradli okrog 100 milijard davkoplačevalskega denarja, ampak bi jih pametno naložili v denimo norveško naftno industrijo, Facebook, Google, Apple, Bitcoin, Teslo, SpaceX, SolarCity in kar je še teh velikanov, ki so se razvili v zadnjih 30 letih, nam zaradi dividend verjetno sploh ne bi bilo več potrebno plačevati davkov. Namesto tega so si davkoplačevalski denar razdelili in ga prečrpali skozi razne javnofinančne kanale, kot so zdravstvo, šolstvo in infrastruktura v davčne oaze. Lahko bi bili moderna, razvita in v digitaliziranem svetu prodorna država. Pa nismo.

Nič od tega se ni zgodilo. Ker si moderne in v digitaliziranem svetu prodorne države Slovenije nikoli niso znali predstavljati, niti ne želeti. Ker navadni upokojenec in kriminalna kamarila države nikoli nista videla kot Države, nikoli nista imela vizije. Ker sta državo videla le tako, kot sta jo je znala in se naučila od svojih revolucionarnih mentorjev, ki so po drugi svetovni vojni prišli iz hoste in namesto, da bi zgradili moderno evropsko državo Slovenijo, najprej pregnali ali pobili intelektualce in industrialce, podržavili in pokradli njihovo premoženje ter začeli Vidov ples komunističnega plenjenja v okviru sovjetizirane SFRJ. Ker so jo videli kot plen in ne odgovornost.

Zanimivo, da je ljuctvo že takrat padlo na finto in ni opazilo, da je nekaj hudo narobe, če ti pri prečkanju meje streljajo v hrbet, če čakaš na nekaj, kar je zgolj podobno avtu, pol leta ali več, če so police v trgovinah prazne, če ni pralnega praška, bencin pa dobiš le na bone - in to vsak drugi dan. Medtem pa komunistična vrhuška nateguje narod, krade in uničuje ljudi in cele generacije. Ljuctvo ni opazilo, da v pošvedranih čevljih in zakrpanih oblekah ter praznih želodcev z zastavicami maha vrhovnemu psihopatu, ki se vsake toliko mimo njih pripelje v luksuznem Rolls-Royceu, z brezmadežno belo admiralsko uniformo, čez pas visečim vampom, in njihovim zastavicam z rdečimi zvezdami nazaj maha v pozdrav kot angleška kraljica. To je bilo ljuctvu očitno sprejemljivo in kuul.

V prihodnjih letih bomo videli veliko udbovskih pogrebov. V prihodnjih letih bomo videli veliko govorov samooklicanih očetov naroda samooklicanim očetom naroda. Ugrabitelji samostojne Slovenije originatorji bodo v naslednjih letih precej zasedeni z obiskovanjem drug drugih pogrebov in s pisanjem govorov drug drugemu v okviru zadnjega dejanja lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Globoke države za zagotavljanje statusa quo plenjenja, z naslovom Država. Ostali pa bomo gledali, kako antiočetje naroda končno iz svojih kriminalnih krempljev iz poslednjega mrliškega krča, rigor mortis, izpuščajo državo Slovenijo. Predstava se bo, hočejo nočejo, v naslednjih letih končala. Kar ni znalo narediti apatično ljuctvo, prezasedeno z gledanjem reality showov, Kmetije in sodelovanjem v državi-cirkusu, temelječi na poenostavljenem principu divide et impera (deli in vladaj) in panem et circenses (kruha in iger), bo naredila narava. Za mnoge prepozno. A niso znali in zmogli bolje.

Ko je danes čisto navadni upokojenec, ki po Ljubljani zadnje čase ne sprehaja le žensk, pač pa tudi ženska kolesa, takrat pa še šef CK ZKS, razmišljal, kako po noči, ko bo, kako bizarno, kot prvi predsednik kobajagi demokratične Slovenije ljuctvu dovolil sanje za eno noč, nato pa bo nov dan, ugrabiti državo in v okviru tega tudi in predvsem poskrbeti, da ne bo končal na Dobu, se je odločil za poenostavljeni princip, znan še iz časov rimskega imperija - deli in vladaj, divide et impera. Ljuctvu je najlažje vladati, če posamezne skupine spreš med sabo. Tako so čarovniki iz Akademije Smelt Slovenijo razdelili na dve skupini in v nacijo uvedli bipolarno motnjo. Ne na več, ker bi vladanje iz grmovja postalo bistveno bolj kompleksno in stabilnost ugrabljenosti države manj gotova. Tako so ljuctvo razdelili na t.i. janšiste in t.i. našiste. In na ideološki, ne vsebinski, podlagi skregali ljuctvo med sabo. S tem pa ga tudi zasužnjili. Le da ljuctvo finte ni opazilo in je ne opazi niti danes.

Našizem so lutkarji utrjevali in duhovno poglabljali vseh teh 30 let zato, da so si zagotovili minimalno kritično maso vernikov v našizem, ki so s prihajanjem na volitve in voljenjem vsega in vsakogar po principu samo-da-ni-Janša vedno zagotavljali, da so frakcije bivše Komunistične partije Slovenije plus po potrebi instant stranke novih obrazov napihnjene v uporabi-zavrzi balončke, kumulativno premagale Janševo SDS. In tako drugi pol tega bipolarnega terarija z eksperimentom država Slovenija, janšiste. S to preprosto finto so vsakokrat, razen dveh kratkih obdobij, vzdrževali ugrabljeno državo. 

Našizem so seveda, kot se spodobi za vrste s črednim nagonom, našisti vsako leto večkrat preverjali s preštevanjem, drgnjenjem in ovohavanjem na mitingih resnice, kot sta recimo Dražgoše in Ruska kapelica. V zadnjem letu pa tudi večkrat, že skoraj vsak vikend, z razno raznimi preboji, ki jih ne beleži niti pisana zgodovina.

Državljanke in državljani so jim pri tem izdatno pomagali, saj so vsakokrat padli na to finto. In pa še eno - panem et cirenses. Kruha in iger. Že stari Rimljani so vedeli, da je treba ljuctvo zaposliti. Po eni strani držiš ljuctvo revno in posledično odvisno od drugih, pomoči oblasti in dodatnega dela za krpanja meseca z mescom. Po drugi strani pa jih s cenenimi reality showi, mehiškimi nadaljevankami, Kmetijami in podobnim sranjem za poneumljanje, prikleneš pred TV sprejemnike. Da ne razmišljajo preveč, zakaj hodijo v službo, delajo za mezdo in plačujejo ene najvišjih davkov na svetu. Zakaj sodelujejo v socialističnem fevdalizmu. Da ne opazijo tovornjakov, ki pod njihovimi okni odvažajo na stotine milijonov evrov z njihovimi žulji prisluženega denarja skozi razne javnofinančne mega projekte in mega afere v okviru organiziranega kriminala in sistemske korupcije predvsem v treh največjih plenilskih poligonih: zdravstvu, šolstvu in infrastrukturi.

V največjih državnih podsistemih in plenilskih poligonih - zdravstvu, šolstvu in infrastrukturi - medtem, ko ste zaposleni s TV nadaljevankami za poneumljanje in gubljenje vremena, vam podzemlje slovenske paradržave s pomočjo ugrabljenih institucij (Policija, NPU, SDT, KPK, Računsko sodišče, sodstvo in kar je še drugih v okviru lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Globoke države z naslovom Država) po podatkih Evropske komisije pokrade okrog 3,8 miijarde evrov vašega denarja. 

In to je edini razlog, da je v grmovju podzemlja z nendanim odstopom prvega imitatorja med predsedniki vlade Republike Slovenije završalo in je zavladala taka panika. In zato pravim, da je hkrati zanimivo, a tudi groteskno dolgočasno. Postarani aparat in apartčiki so za preživetje najverjetneje poslednjič pričakovano zagnali vse klasične mehanizme in naredili boj za vzdrževanje ugrabljenosti države groteskno transparenten in dolgočasen. 

Ker ni več Patrie, je zdaj problem nekaj Orbanovega cvenka za Prekmurje. Pri tem se vprašam, kako to, da je moral dati denar za Prekmurje Madžar in za to ni poskrbel najmanjši med navadnimi upokojenci in verjetno naslednji kandidat za očeta naroda, veliki Prekmurec Milan Kučan v vseh teh tridesetih letih. Zanimivo je tudi, da ta denar zdaj komentira odstopljeni imitator, Naš Marjan, ki je v zadnji reprizi lutkovne predstave Država kriminalcem iz grmovja posodil svoje grlo, medtem ko ga med obiskom z Orbanom in srečanjem to ni nič motilo.

Zanimivo, da v vsem času trajanja mandata stranka LMŠ ni zahtevala sklica nujne seje odborov za zdravstvo in pravosodje in zahtevala nemudoma odkrivanje in pregon organiziranega kriminala in korupcije v zdravstvu, aktivacijo amputiranih in kontrolirano impotentnih NPU in SDT in izgradnjo prizidka na Dobu za člane zdravniško-dobaviteljske mafije, ki izvaja masovni rop davkoplačevalskega denarja v zdravstvu.

Za kar so seveda med normalno razmišljujočim delom naroda seveda tudi takoj dobili odgovor.

Sicer pričakovana, a vendarle zanimiva je tudi aktivacija novinarjev in klasičnih režimskih medijev in pa tviter aktivistov, ki so začeli spet otrokom prepevati pravljice o boogiemanu, ki da bo prišel po njih, če ne bodo pridni. Pozabili so le, da so se v 30 letih ti otroci postarali skupaj z njimi in da morda na te finte ne padajo več. Za prvovrstno reakcijo je poskrbel tudi največji pogumnež med etiki in moralisti in največji etik in moralist med pogumneži Miro Cerar, ki je za poskus razkola Stranke Mira Cerarja in po potrebi za zagotavjlanje statusa quo plenjenja, tudi za ceno njenega uničenja, napisal tisto famozno pismo. Pismo, s katerim je urbi et orbi sporočil, da on pa z Janšo in SDS ne bo sodeloval. Če sem prav razumel, ga sploh še nihče nikamor ni povabil. Pa je stekla še ena kaplja po nepotrebnem.

Zanimiva je tudi reakcija stranke DeSUS, kjer očitno zdaj udbovski kriminalci, ko so spoznali, da bo težko še naprej, lezejo v morebitno Janševo vlado pri stranskih vratih, skozi kakor prenovljeno stranko upokojencev, stranko, ki je v normalni demokraciji sploh ne bi bilo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost: "V primeru vstopa stranke DeSUS v katerokoli programsko vlado bomo zahtevali jasno časovnico in zagotovljena finančna sredstva za kakovostno javno zdravstvo, skrajšanje čakalnih dob, ustanovitev demografskega sklada itd."

Ste kje opazili, da v stranki DeSUS, ki naj bi se zavzemala za upokojence, zahtevajo roko nad dvema milijardama denarja, ker bi radi uredili področje mizernih pokojnin? Niste? Ker tega ne zahtevajo. Zahtevajo pa kontrolo nad zdravstvom. In pa, ja, skrajšali bodo čakalne vrste. Kot so jih že vsi pred njimi. Vrste pa so samo daljše in daljše. Ste kje opazili, da bodo zahtevali znižanje cen zdravil, pripomočkov, potrošnega materiala, naprav in storitev na nivo cen EU, da bo prihranka še več? Niste. Ker tega niso rekli. Zahtevajo pa dodatni dve milijardi zato, da bodo z izgovorom krajšanja čakalnih vrste zagotavljali stabilnost plenjenja v nespremenjenem zdravstvenem sistemu.

Prav apokaliptično groteskna je bila tudi reakcija in izjava direktne naslednice Komunistične partije Slovenije, stranke Socialnih demokratov, ki je bila od vseh strank najdlje v vladah Republike Slovenije in bi lahko že zdavnaj v zadnjih 30 letih, če namen njenega obstoja ne bi bil seveda ravno obraten, uredila in zdravstvo in čakalne dobe in Državo. Kako tem izprijencem dovolite, da odločajo o vaših življenjih in usodah?

In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila še Milojka Kolar Celarc. Podobno kot njen posvojenec po mami Zdenki Miro Cerar je javno povedala, da če gre Stranka Mira Cerarja, ki to ni več, v koalicijo z Janšo in SDS, ona odstopa kot članica stranke. Podobno z enakim imenom kot On sam, da bi stranko destabilizirala in po potrebi uničila, samo da ostane vse, kot je. Status quo. Plenjenje se nadaljuje. Kako ogabno, kot so bila vsa njena štiri leta ministrovanja. Pa tudi, kot da to avšasto babše še koga briga. In ja, ljuctvu je povedala, da če se sestavi vlada z SDS, bo slovensko javno zdravstvo propadlo. Pa ravno ona.

Da, ta mentalni izcedek je prilezel iz ust bivše knjigovodkinje SDK in kot poročajo malo starejši, v mlajših letih redne spremljevalke v Beograd barona zavoženega slovenskega, socialističnega, skorumpiranega, državnega zdravstva, samega Janeza Zemljariča, ki tudi po nekem naključju še vedno rije po slovenski zemlji. Milojka Kolar Celarc, ki je bila za slovensko zdravstvo pravi armagedon in poosebljena katastrofa na dveh nogah, je pa res zadnja, ki lahko karkoli napoveduje in karkoli komurkoli v zdravstvu očita.

Da ne pozabimo: v svojem mandatu ni delala drugega, kot ščitila status quo plenjenja in organiziranega kriminala in korupcije v zdravstvu. Za t.i. svetovalce je pokurila skoraj pol milijona evrov. Ne vem, kaj so ji sicer svetovali in kaj je bil namen, ker pod njeno težo je zdravstvo kot sistem skoraj dokončno pokleknilo. Oziroma vem. V zdravstvu ni naredila nobene spremembe. V zdravstvu ni izpeljala nobene reforme. V zdravstvu ni sprejela nobenega novega zakona ali popravila starih. Njena domača naloga je bila ščitenje organiziranega kriminala in sistemske korupcije. Kot njenih predhodnikov in naslednika.

Po pritisku javnosti je v okviru mega afere o žilnih opornicah, v okviru katere je, dokler je tekla, zdravniško-dobaviteljska mafija skozi samo en medicinski material - žilne opornice - pokradla 2,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja samo v naši največji in univerzitetni krinki za organiziran kriminal, UKC Ljubljana, izpeljala en sam centraliziran javni razpis za žilne opornice. Ki pa ga je zdravniško-dobaviteljska mafija kartelno zrušila tako, da so se dobavitelji nanj prijavili s cenami, višjimi kot so bile tiste, ki jih je razpisal dovoljeval. Je kaj ukrepala proti njim? Seveda ne. Točno zato je bila tam.

Ves čas ministrovanja nam je fafljala o nekakšnem razpisu o rokavicah, iglah in plenicah, ki da se dogaja. In se seveda nikoli ni zgodil. Ob vsem popolnoma transparentnem ščitenju organiziranega kriminala in sistemske korupcije so jo bile polne besede o ničelni stopnji tolerance do korupcije. Kakor tudi njenih političnih zaščitnikov, ki so jo dvakrat, ob dveh interpelacijah zaščitili, strankah Socialni demokrati, SMC in DeSUS. Tudi njih so bila polna usta in so še danes parol o ničelni stopnji tolerance do korupcije. Hej, izkoreninjenje le-te so imeli zapisano celo v koalicijski pogodbi. Pa je niso izkoreninili niti za centimeter. Ker so točno zato tam. Da jo za svoje gospodarje zaščitijo in da nemoteno teče dalje.

Koliko je bilo Milojki Kolar Celarc za bolnike, kot je izjavila v govoru med interpelacijo, so pokazala njena dejanja. V štirih letih ministrovanja ni znižala cene niti enemu zdravilu, pripomočku, napravi, potrošnemu materialu ali storitvi. S tem ni privarčevala med 400 in 1.000 milijoni vaših evrov letno, kolikor bi jih lahko, če bi se obnašala kot dober gospodar. Ki bi jih vrnila v zdravstvo za modernizacijo dotrajanih bolnišnic in opreme, za boljše plačilo izmučenega zdravstvenega osebja, predvsem medicinskih sester, ki bi iz mezd postale plače, ter vložila v raziskave in razvoj. Skratka, ni modernizirala zdravstva, zdaj pa očita drugim, da ga bodo uničili. In ne pozabimo: ves čas je krajšala čakalne vrste z vbrizgavanjem dodatnega denarja v sistem. Vrste pa so se samo daljšale. Ker ni hkrati znižala nobenih cen, je z vbrizgavanjem dodatnega vašega denarja v sistem samo podaljševala centimetre jaht zdravniško-dobaviteljske mafije. Za vaš denar, medtem ko ste umirali v vedno daljših vrstah. Ker vam očitno tako ustreza.

Kako je bilo Milojki Kolar Celarc do ničelne stopnje tolerance do korupcije, je lepo pokazala z interventnim zakonom, ki ga je za zdravniško-dobaviteljsko mafijo spisala konec leta 2017 praktično čez noč, da je lahko zdravniško-dobaviteljski mafiji vrgla 136 milijonov vaših evrov in je, citiram iz teksta zakona, šel "izključno za poplačilo dolgov do dobaviteljev" (!!!), ne pa sanacijo bolnišnic.

Generalne direktorje UKC Ljubljana je menjavala po spisku in na manj kot v povprečju eno leto. Da to ni dobr,o ve vsak laik, ni se potrebno ukvarjati posebej z zdravstvom. Da nihče ne bo izpeljal svojega programa ali uvedel potrebnih sprememb v bolnišnici, tudi. Da so strojni inženir, reaktivirana upokojenka, sumljivi poslovnež, bivši direktor čevljarskega podjetja in bivši direktor hortikulturnega podjetja, ki se na vrhu univerzitetne bolnišnice bolnišnice menjajajo v času njenega mandata na manj kot eno leto, slaba ideja in da to lahko vodi samo v katastrofo, tudi.

In zgodila se je. Imenuje se otroška srčna kirurgija. Zato ponovimo njeno ime še enkrat: v času ministrovanja največje katastrofe, ki se je doslej zgodila slovenskemu zdravstvu, Milojke Kolar Celarc, so pod njenim vodstvom in na koncu šabedrovanjem na mestu generalnega direktorja pod taktirko Aleša Šabedra, lutkarji slovenskega zdravstva in zaščitniki organiziranega kriminala in sistemske korupcije v naši največji in univerzitetni bolnišnici - UKC Ljubljana - uspeli arogantno in mestoma tudi namenoma uničiti tri medicinske stroke na nacionalnem nivoju: otroško srčno kirurgijo, otroško kardiologijo in pediatrično intenzivno medicino. Ne samo ščitenje organiziranega kriminala in korupcije, tudi uničevanje medicinskih strok je kriminalno dejanje, zaradi katerega umirajo po nepotrebnem otroci najverjetneje še danes, ali pa so vsaj bistveno slabše oskrbljeni. Za oboje sta najmanj objektivno odgovorna oba akterja te afere - Milojka Kolar Celarc in Aleš Šabeder.

Zato, Milojka Kolar Celarc, v dobro družbe in zaradi minimalnih higienskih pogojev, če že ne boste pristalađi nikoli v zaporu, pa zlezite od sramote nazaj med vaše logaške solate in paradižnike in te pokvarjene betice nikoli več ne pokažite slovenskim davkoplačevalcem in davkoplačevalkam. Kot je rekel gospod, ki je spisal teorijo relativnosti in naredil v življenju še nekaj pametnih stvari: "Če v življenju ničesar ne spremeniš, ne pričakuj sprememb." Odločitev je vaša. Ampak, če boste podpirali tiste, ki ščitijo ropanje, uničevanje in plenjenje države, ne pričakujte, da bo šlo na bolje. Že trideset let gre samo na slabše, ker apatično ždite in ne zahtevate sprememb. Najbolj to velja za zdravstvo, ki je že skoraj pred kolapsom. Ki ga financirate vsi vi in ki ga tudi vsi vi koristite ne glede na strankarsko ali drugačno pripadnost. Pamet v roke. V zadnjih trideset letih je nismo vzeli prav velikokrat.