V  13. in 14. stoletju je po Evropi krožila smrtonosna kuga, ki je pokončala na milijone ljudi. Takrat so denimo v Benetkah ladje, ki so v mesto pripeljale razne dobrine, za 40 dni privezali na posebno mesto, preden so jih ljudje lahko zapustili. Da so se prepričali, da niso okuženi in ne bodo bolezni zanesli v eno od glavnih trgovskih središč takratnega sveta - Benetke. Štirideset je po italijansko "quaranta". Odtod ime karantena.

Danes so Benetke pred novim izzivom. Tako kot celotna Italija. Tako kot celotna Evropa. Tako kot ves svet. Imenuje se koronavirus oz. strokovno COVID-19. Kdo bi si še nekaj dni nazaj mislil, da bo Italija v pokrajini, ki neposredno meji na našo državo, Furlaniji Julijski krajini, uvedla izredne razmere? Do konca julija! In da bo do konca istega dneva ustavila železniški promet v in iz države?

V 11 mestih se je v Italiji število okuženih dvignilo samo preko vikenda za 132 primerov. Zato so oblasti okrog 50.000 prebivalcem prepovedale gibanje iz ali v prizadeta mesta. Ker v Italiji z ljudmi delajo bolj evropsko kot na Kitajskem, se že kažejo prvi znaki multikulti Evrope, kjer ima vsak prebivalec milijon superduper pravic. Kar je v normalnih razmerah sicer OK, odpove pa takoj v izrednih. Ker se je v teh mestih že začela dogajati psihologija množic in ljudje želijo iz okuženih mest zbežati, jih je po prvih informacijah že obkrožila italijanska vojska in policija. Da ne bi koronavirusa prehitro raznesli naokrog po Italiji in svetu.

50.000 "zaprtih" Italijanov

Si v resnici predstavljamo, kaj pomeni, da neka država sredi Evropske unije in v 21. stoletju zapre 11 mest in 50.000 svojim državljankam in državljanom prepove gibanje - z vojsko in policijo? Ne, to ni prizorišče snemanja nadaljevanja filma Outbreak. To je realna situacija tukaj in zdaj. V naši soseščini. Pa nekateri pravijo, da po nepotrebnem delamo paniko! Glede na to, da so se pravkar minuli vikend končale otroške počitnice in se je veliko Slovencev vrnilo s smučanja v Italiji, glede na to, da je ta vikend veliko Italijanov letovalo v slovenskih turističnih krajih, jedlo v slovenskih restavracijah in zapravljalo v slovenskih kazinojih, in glede na to, da se je ta vikend veliko Slovencev odpravilo na beneški pustni karneval, koliko časa mislite, da imamo do izbruha koronavirusa tudi pri nas?

Italijanski mediji poročajo o opustelih ulicah na severu in precejšnji paniki med ljudmi.

Si v resnici predstavljamo, kaj to pomeni, da Italija v dveh pokrajinah, Furlaniji Julijski krajini in Benečiji prepove vse nogometne tekme, pustne karnevale, vključno z beneškim, in druge masovne dogodke? Slednji ukrep je sicer prišel prepozno. Na tisoče turistov iz vsega sveta se je najmanj en dan veselilo po beneških ulicah in koronavirus se je potencialno že naselil v številnih, ki bodo v naslednjih dneh odpotovali na vse konce sveta. Inkubacijska doba tega virusa je 14 do 40 dni, zato lahko ponovni porast primerov okužb s koronavirusom zaradi obiskovanja pustnih karnevalov, teh pospeševalnikov okužbe po vsem svetu, pričakujemo nekje konec marca.

Kakšna je trenutna situacija?

Po uradnih podatkih je bilo 23. februarja 2020 po vsem svetu zabeleženih 79.930 okuženih primerov in 2.465 smrtnih žrtev. Če verjamete uradnim podatkom. Predvsem tistim, ki prihajajo iz Kitajske. Kjer po poročilih umrlih na domu in tistih, ki niso prišli po pomoč v bolnišnico, sploh ne preštevajo. Največje žarišče je še vedno 60-milijonska kitajska provinca Hubei z glavnim mestom Wuhan, kjer je živelo okrog 11 milijonov ljudi. Drugo največje žarišče pa je trenutno in uradno v Italiji. Da, pri naših sosedih! Se na Ministrstvu za zdravje v celoti zavedajo tega dejstva?

Zdaj ko so si po napornih počitnicah nekoliko odpočili in so vendarle iz luknje prilezli tudi njegova visokost, minister za zdrave Aleš Šabeder. Ki je zamudil najboljših 72 ur, ki jih je imel na razpolago za pripravo na epidemijo v Sloveniji. In skočil na glavo v bazen brez vode in najverjetneje že polnega koronavirusa.

Vir: CNN

Število primerov je zraslo na preko 600 okuženih tudi v Južni Koreji - polovica od teh naj bi bila v eni od verskih ločin na jugu države. Južnokorejski predsednik Moo Jae-in je takoj izdal ukaz, da prizadeta mesta zaprejo in izolirajo ter omejil potovanje po državi. Virus se nezadržno širi tudi v Iranu, oblasti so potrdile nekaj 10 okuženih in 8 mrtvih. Zato naj bi Pakistan z iransko republiko že zaprl mejo. Prvi primeri so potrjeni že tudi v Izraelu in Libanonu. Posamezne pa tako in tako beležijo že praktično po vseh državah sveta. Pravkar so sporočili, da so v Avstriji ustavili prvi vlak iz Italije zaradi suma okuženih s koronavirusom - so se morda vračali iz beneškega karnevala?

Brez panike! V Sloveniji se kljub epidemiji v Italiji še vedno nimamo česa bati. Pravijo odgovorni. Po nekaj tednih in pritisku javnosti v zadnjih dneh je od nekod vendarle prilezel tudi mister Aleš Šabeder in urbi et orbi sporočil, da ni panike. Italijani raziskujejo in nas bodo o izsledkih svojih dognanj obvestili. For sure!

Koronavirus

Koronavirus, ki trenutno pustoši po svetu in se razvija v pandemijo, se uradno imenuje COVID-19 (angl. Coronavirus Disease 2019). Virus pred izbruhum ni bil znan in ni isti iz skupine koronavirusov, ki sicer pri človeku občasno povzročajo okužbe, ki potekajo blago, podobno gripi. COVID-19 je oznaka za koronavirus, ki se je pri človeku prvič pojavil z izbruhom v glavnem mestu province Hubei, mestu Wuhan, in so ga sprva in prehodno imenovali 2019-nCoV (angl. 2019 Novel Coronavirus). 

Sicer koronavirusi spadajo v široko družino virusov Coronaviridae. Nekateri so značilni za človeka, drugi za živali (mačke, netopirji, kamele). Genetske analize COVID-19 so pokazale, da je na človeka najverjetneje prešel od netopirjev, ni pa jasno, ali neposredno ali posredno preko drugega gostitelja. V preteklosti smo že imeli dva podobna izbruha bolezni z virusi iz iste skupine in sicer: leta 2003 SARS-CoV (Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus) in leta 2012 MERS-CoV (Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus) - v obeh primerih je šlo za preskok virusa iz netopirjev na človeka preko vmesnega živalskega gostitelja.

Kako se virus širi

COVID-19 se širi predvsem iz človeka na človeka. Lahko z direktnim stikom. Lahko kapljično s kašljanjem in kihanjem. Lahko pa se okužimo tudi z dotikanjem površin, na katerih se virus nahaja - vendar to naj ne bi bila glavna pot okužbe. Zaskrbljujoči podatki prihajajo ponovno iz Kitajske, od koder poročajo, da naj bi se virus širil tudi z blatom in urinom, kar predstavlja velik epidemiološki problem, saj se virus tako lahko nemoteno širi tudi po kanalizaciji.

Zadnje statistike glede števila obolelih in umrlih: Italija ima uradno že več okuženih kot Japonska.

Sprva so mislili, da je inkubacijska doba, ko okuženi še ne razvije simptomov, 14 dni. Zadnji podatki kažejo, da je najverjetneje 27 dni. Špekulirajo pa, da je lahko tudi do 40 dni. V tem času okuženi že lahko širi virus v okolico. Najbolj kužen pa je zboleli, ko se pojavijo simptomi bolezni (povišana telesna temperatura, kašljanje, težka sapa). Potek je v večini primerov blag in bolniki po nekaj dneh, podobno kot pri običajni gripi, ozdravijo. Okrog 20-odstotkov zbolelih potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije, vključno s podporo z umetnim dihanjem. Smrtnost pa je okrog 2-odstotna; približno 20-krat višja kot pri običajni gripi.

Testiranje na koronavirus

Klasično testiranje poteka z laboratorijsko preiskavo vzroca brisa ustne sluznice ali izločkov zgornjih dihal. Zadnji podatki pa kažejo, da se lahko koronavirus COVID-19 nahaja tudi v blatu in urinu še preden ga zaznajo testi oralnega brisa. Ker doslej bolnikom s sumom na okužbo niso jemali teh vzorcev, sklepajo, da je to najverjetnejša razlaga za znane primere iz turistične ladje križarke Diamond Princess, ki se je zataknila za 14 dni v karanteni na Japonskem, ko so številne potnike pred odpustom v matične države testirali in so testi pokazali "odsotnost" virusa, čez nekaj dni pa so bili doma pozitivni. Nevarnost tega seveda je, da so "negativni" bolniki v domače dežele potovali premalo zaščiteni in so virus med potovanjem prosto in neovirano širili po svetu.

Preventiva in zdravljenje

Cepiva proti COVID-19 nimamo. Najboljša preventiva v tem trenutku je izogibanje stika z virusom. Zato je priporočljivo izogibanje zbolelim. Če zbolite, ne zapuščajte doma, da ne ogrožate drugih. Ne dotikajte se ust, nosu in oči. V primeru kašljanja uporabite robček, ki ga po kašljanju varno zavrzite v koš za smeti. Ne kašljajte v okolico, na delovne površine in ne kašljajte v roke, s katerimi lahko virus raznesete na predmete, ki se jih neposredno po kašljanju dotikate. Pogosto si umivajte in razkužujte roke, kakor tudi površine, ki se jih pogosto dotikate, kot so recimo kljuke vrat. Če se vam zdi, da bi bilo dobro obiskati zdravnika, ga - razen v primeru življenjske ogroženosti - najprej pokličite po telefonu in se najavite. Ne hodite v čakalnice zdravstvenih domov ali bolnišnic kar tako, ker boste po nepotrebnem okužili druge ali sprožili epidemijo v bolnišnici.

Glede zaščitnih mask zaenkrat ni potrebna pretirana panika. Maske naj nosijo zboleli, da ne okužijo drugih in pa zdravstveni in drugi delavci, ki prihajajo v stik z zbolelimi, ali so bolj izpostavljeni, da zaščitijo sebe. Navadna kirurška maska ni ustrezna, saj ko se navlaži, ne zadržuje več virusnih delcev. Za učinkovito zaščito so potrebni, ne maske, ampak t.i. respiratorji z ameriškim standardom N95 ali evropskim FFP3, ki jih je potrebno menjati, idealno, vsakih 8 ur neprekinjene uporabe.

Neustrezna navadna kirurška maska

Ustrezna maska z ameriškim standardom N95

Ustrezna maska z evropskim standardom FFP3

Bolnike s hujšim potekom bolezni moramo sprejeti v bolnišnico in osamiti. Specifičnega zdravljenja ni, zdravimo podporno in simptomatsko. Po doslej znanih podatkih 20-odstotkov bolnikov potrebuje intenzivno zdravljenje, vključno s podporo dihanju z aparati za umetno dihanje. Tudi ti morajo biti v intenzivnih sobah ločeni od drugih kritično bolnih. V številnih laboratorijih po svetu že razvijajo cepivo za COVID-19 na podlagi cepiv za sorodni MERS-CoV.

Potrebe in dejansko stanje v slovenskem zdravstvu

Epidemija COVID-19, ki se bo najverjetneje razvila v pandemijo, je presenetila zdravstvene sisteme v vseh državah. Preprosto se okužba širi prehitro in države za okužene nimajo ustreznih kapacitet. V tem Slovenija ni izjema. Smo pa seveda ponovno posebnost v odzivnosti na razvijajočo se nevarnost. Medtem, ko so na Kitajskem že po nekaj dneh popolnoma zaprli 60-milijonsko provinco Hubei, medtem ko so druge države prekinile polete na Kitajsko, medtem ko se virus nezadržno širi po vsem svetu in številne države zapirajo meje do sosedov, kjer so se prvi primeri že pojavili, naši odgovorni smučajo in tvitajo, da je vse pod kontrolo, ker, pazite, nimamo rednih letalskih linij s Kitajsko!?

Medtem ko je virus prišel že v sosednjo Italijo in na Hrvaško, kjer že preklicujejo masovne dogodke in zapirajo prizadeta mesta, je pri nas še vedno vse pod kontrolo. Kot običajno. Pod kontrolo je, dokler ne uide izpod kontrole. Kot v primeru nacionalne katastrofe otroška kardiologija, otroška srčna kirurgija in pediatrična intenziva. Uničeno, a nihče ne odgovarja. 

Nalijmo si čistega vina - Slovenija ni pripravljena! Vse ostalo je zavajanje javnosti. Kako bo, če pride do epidemije, izgledalo v praksi? Nekaj številk. Vzemimo za primer UKC Ljubljana, lahko pa opisano v nekaj manjših številkah aplicirate na katerokoli slovensko bolnišnico. Ljudje s sumom na okužbo s koronavirusom se bodo zatekli v svoj lokalni zdravstveni dom od tam pa bodo poslani na Splošno nujno medicinsko pomoč, na Infekcijsko kliniko ali na Internistično prvo pomoč.

Po doslej znanih podatkih 20 odstotkov bolnikov potrebuje intenzivno zdravljenje, vključno s podporo dihanju z aparati za umetno dihanje.

Prvi problem, ki bo nastal, je, da bodo virus med čakanjem prosto širili naokrog na druge čakajoče, ki so na pregled prišli tudi zaradi zdravstvenih težav. Obstaja nevarnost sproženja epidemije v bolnišnici. Nisem še zasledil, da bi imele bolnišnice, podobno kot so to storili v britanskem NHS, zunaj bolnišnic posebne mobilne enote za pregled bolnikov s sumom na okužbo s koronavirusom.

Naslednji problem je obvladljivost večjega števila bolnikov s sumom na okužbo s koronavirusom. Enega ali dva bodo bolnišnice lahko sprejele in oskrbele. Kaj pa če jih čez tri tedne pride na pregled 100? Takih ne moremo sprejeti po več v isto sobo, ker ne vemo, kdo ima koronavirus in kdo morda kaj drugega. Ne moremo tvegati okužbe drugih samo zato, ker bodo v sobi s tistim, za katerega se bo kasneje testiranje izkazalo za pozitivno. Ministrstvo za zdrave, imamo na razpolago 100 sob za izolacijo, če bo v nekem trenutku treba sprejeti 100 bolnikov s sumom na okužbo s koronavirusom v 24 urah?

Naprej. Po dosedanjih podatkih 20-odstotkov bolnikov potrebuje intenzivno zdravjenje, vključno s podporo dihanju z aparatom za umetno dihanje. Če bo čez nekaj tednov, na vrhuncu drugega vala epidemije, v Sloveniji okuženih 1.000 prebivalcev, jih bo treba glede na statistiko v intenzivne sobe sprejeti okrog 200. To je približno število vseh trenutno obstoječih intenzivnih postelj v državi. Ki so ves čas zasedene z drugimi kritično bolnimi. Tudi če se postelja sprazni, bolnika s koronavirusom ne moremo sprejeti v sobo z drugimi kritično bolnimi, ampak ga moramo osamiti. Ministrstvo za zdrave, kam bomo torej sprejeli 200 okuženih, če se zgodi manjša epidemija, ko pa imamo samo 200 postelj, ki so ves čas polne. Kam bomo dali te bolnike? 

Imamo na razpolago dovolj aparatov za umetno dihanje? Imamo v končni fazi dovolj kadra, zdravnikov in medicinskih sester? Imamo dovolj kadra "na zalogi", ko se bo okužila kritična masa zdravstvenih delavcev? Imajo oddelki, kamor bodo okuženi s koronavirusom sprejeti, na vhodih in izhodih posebne razkuževalne prehode? To so vprašanja, s katerimi bi se morala že nekaj tednov ukvarjati Vlada Republike Slovenije - v odstopu ali ne. In stroka. In komunicirati z javnostmi.

Podobno kot Aleš Šabeder je tudi obrambni minister Karl Erjavec že daljši čas "medijsko odsoten".

Realnost pa je bila, vesoljna Slovenija je to lahko videla, ravno obratna. Po odstopu Marjana Šarca sta najprej poniknila minister za obrambo Karl Erjavec (iz užaljenosti je poniknil iz javnega prostora) in minister za zdrave Aleš Šabeder. Ključna ministra za obvladovanje situacije v primeru epidemije večjih razsežnosti. Slednji se je pojavil v zadnjih 12 urah šele po zgražanju in pritisku javnosti in izjavil, da, uganili ste, da je vse pod kontrolo. Komunikacija služb za odnose z javnostmi je bila katastrofalna in lahko ste plastično videli, da to niso službe za odnose z javnostmi, pač pa službe za preprečevanje odtekanja informacij.

Ukrepi - država

Epidemija koronavirusa je dobesedno pred našimi vrati, v sosednji Italiji. Uradno. Neuradno pa je virus po mojem prepričanju že v Sloveniji. Ni nobenega razloga, da ne bi bil. Slovensko zdravstvo je na epidemijo popolnoma nepripravljeno in v tem smislu odgovorni lažejo in zavajajo ter upajo na najbolje. Kar pa se po mojem prepričanju ne bo zgodilo. Zakaj bi bilo pri nas drugače kot je povsod drugod po svetu? To pomeni, da je pred nami še ena zdravstvena katastrofa.

V tem trenutku potrebujemo operativno in kompetentno vlado. Kot država menim, da si ne moremo privoščiti predčasnih volitev, ki bodo v smislu epidemije s koronavirusom in v časovnem smislu vse zamudile, vključno s številnimi mrtvimi. V tem trenutku ni čas za tranzicijske igrice levi-desni za zagotavljanje statusa quo z namenom nadaljnjega plenjenja davkoplačevalskega denarja. 

V tem trenutku potrebujemo operativna ministra za zdravstvo in obrambo. Potrebujemo sklic Sveta za nacionalno varnost in pristojnih drugih skupin, ki bodo nemudoma pregledale obstoječe načrte, smernice, algoritme in jih posobile in popravile. Nemudoma potrebujemo tudi državno zalogo zaščitnih sredstev ter hrane in krizni proračun, ki bo omogočal urgentno nabavo potrebne dodatne medicinske opreme in poljskih bolnišnic v primeru najhujšega. Razmisliti moramo o takojšnjih ukrepih, kot so zaprtje mednarodnega prometa (v kolikor to v tej fazi gre s čim manjšimi posledicami za gospodarstvo). Znotraj države pa o omejitvi določenih masovnih dogodkov, kot so denimo ta teden pustni karnevali.

Ukrepi - doma

Poleg že opisanih zaščitnih ukrepov za preprečevanje okužbe sebe in okolice priporočam prebivalcem, da si doma naredijo tudi zaloge hrane. Če pride do epidemije, bo začela delovati psihologija množic, trgovine pa bodo dodatna mesta hitrega širjenja okužbe.

In ne pozabimo:

- izogibajte se okuženih oseb,

- če ste okuženi, ostanite doma,

- če morate k zdravniku, ga najprej pokličite in se najavite, ne hodite v čakalnice,

- kašljajte v robčke, ki jih po kašljanju varno zavrzite,

- redno si umivajte ali razkužujte roke,

- redno umivajte ali razkužujte pogosto uporabljane površine,

- zaščitne maske za splošno in zdravo populacijo zaenkrat niso potrebne,

- v primeru okužbe uživajte veliko tekočine,

- v primeru poslabšanja se najavite pri zdravniku, ki vas bo po potrebi na pravilen način napotil v bolnišnico.

Najbolj točen update za epidemijo v Italiji in kasneje za EU najdete na tejle povezavi.