Komentar

Dve dobri in ena slaba novica

V zadnjem, tretjem, osnutku koalicijskega sporazuma beremo: “Slovenija mora po priporočilih Sveta EU iz junija 2013 znižati nominalni primanjkljaj sektorja države na manj kot 3 odstotke BDP do konca leta 2015. V skladu s sprejetim fiskalnim okvirjem bomo do konca leta 2015 odpravili presežni javnofinančni primanjkljaj, ob pogoju, da doseženi primanjkljaj v letu 2014 ne bo pomembneje odstopal od planiranega.”

01.09.2014 22:01
Piše: Marko Pavlišič

Ker se proračunski primanjkljaj financira z zadolževanjem, nam glavnica neprestano raste. S tem pa tudi obresti. Obresti pa višajo proračunski primanjkljaj. Foto: Wikipedia

Prva, dobra novica je, da nova vlada ni in ne bo odgovorna za proračunski primanjkljaj leta 2014.

 

Druga, slaba novica pa je, da se s 1.1. vsakega leta proračunski primanjkljaj resetira na nič in začne beležiti na novo.

 

Tretja novica je, da bo imela nova koalicija in nova vlada še letos dovolj časa, da se pripravi na leto 2015, da takrat ne bo potrebno iskati novih izgovorov.

 

Za enak proračunski učinek v letu, je potrebno sredi leta sprejeti dvakrat težji ukrep, kot če ga sprejmeš z veljavnostjo na začetku leta.

Tri novice pridejo tukaj v paketu. Na srečo nove vlade sta dve dobri in ena slaba. In po metodi kriznega komuniciranja je potrebno uporabiti sendvič metodo. Slabo novico, namesto mortadele, vstavimo med dobri novici.

 

Prva, dobra novica je, da nova vlada ni in ne bo odgovorna za proračunski primanjkljaj leta 2014. Seveda ji bo kdo poskušal obesiti tudi kaj takšnega, ampak brez skrbi. Vsakemu dobro namernemu državljanu je jasno, da nova vlada ne more biti odgovorna za proračun, ki ga je predlagala in tudi tri četrt leta izvrševala druga vlada.

 

Druga, slaba novica pa je, da se s 1.1. vsakega leta proračunski primanjkljaj resetira na nič in začne beležiti na novo. In že za ves proračunski primanjkljaj januarja bo odgovorna nova vlada in tako tudi za primanjkljaj celotnega leta. Izgovor, da bo stanje 2015 urejeno, če le leta 2014 ne bo večjega odstopanja, je zgolj izgovor. Januarja 2015 se začne z nule. Če bo stara vlada pustila kup neplačanih računov, jih plačajte letos. In tu pridemo do tretje novice.

 

Tretja novica je, da bo imela nova koalicija in nova vlada še letos dovolj časa, da se pripravi na leto 2015, da takrat ne bo potrebno iskati novih izgovorov. Vlada lahko letos pregleda in plača odprte račune. Nenazadnje je to standardna praksa v realnem življenju. Ko zapustiš beznico, pa naj bo klasična ali vladna, poravnaš svoj račun. In ja, vse to se bo štelo v proračunski primanjkljaj tega leta, za kar nova vlada ne bo odgovorna. Likvidnostnih težav ne bi smelo biti, ker je minister Čufer vodil zelo konzervativno likvidnostno politiko, pa tudi obrestne mere in stanje na trgu so takšne, da denar trenutno ni problem.

 

Sam sem za to navijal konec leta 2013. Da je treba vse potrebno za sanacijo bančnega sistema izvesti v letu 2013 in vanj stisniti vse, kar se da, pa še malenkost več. Celoten svet je razumel, da je v nekem trenutku potreben velik poseg, ki pač veliko stane. Zato si tisto leto lahko privoščiš marsikaj. Precej manj pa je razumevanja do tega, da neko banko ali podjetje petkrat saniraš. Nenazadnje je eno od ključnih pravil državne pomoči podjetjem to, da je vsako podjetje lahko deležno pomoči le enkrat. Ker podjetje, ki kontinuirano potrebuje pomoč, pač ni podjetje, ampak ekspozitura centra za socialno delo.

 

 

ZUJF je bil največji ukrep odhajajoče vlade na odhodkovni strani

 

Seveda bi bilo novi vladi lažje, če bi prejšnje vlade in koalicije sprejele več ukrepov. Tako je recimo največje ukrepe na odhodkovni strani proračuna vlade Alenke Bratušek, predlagala vlada Janeza Janše v okviru zloglasnega ZUJF-a. Ne glede na vso kritiko ZUJF-a ni bil odpravljen niti en ukrep iz ZUJF-a razen tistega, kar je razveljavilo ustavno sodišče. Skratka noben ukrep ni bil razveljavljen, ker bi bil nepotreben ali po mnenju vlade celo škodljiv, razen tistega, ki je bil ustavno sporen.

 

Če tovrstni očitki okoli manjkajočih ukrepov s strani nove vlade obstajajo, potem je pač potrebno zavihati rokave in manjkajoče ukrepe sprejeti do konca leta. Časa je še dovolj. Parlamentarna praksa jasno kaže, da vse kar želiš, lahko sprejmeš v dveh mesecih, z izjemo ustavne materije, pa še tam bi se dalo, če bi bilo res nujno. Se je pa ob tem dobro zavedati vse krutosti matematike.

 

Za enak proračunski učinek v letu, je potrebno sredi leta sprejeti dvakrat težji ukrep, kot če ga sprejmeš z veljavnostjo na začetku leta. Enak učinek dosežeš s 5 odstotnim znižanjem plač v začetku leta kot z 10 odstotnim znižanjem na polovici leta. Ali, če že želite, približno enak fiskalni učinek pomeni 1 odstotni dvig DDV na začetku leta kot 2 odstotni na sredini. Psihološki vidik je pa seveda popolnoma drugačen. Čas je v proračunskem smislu dejansko denar.

 

Morda se komu zdi, da bo ukrepe lažje sprejeti, če jih dlje (in ne bolje) pripravljaš, če jih dlje in s širšo množico usklajuješ. No, temu ni tako. Dva meseca zadošča. Vse ostalo je mešanje megle. In potrebno se je zavedati, da gre za neljube ukrepe, pa naj si bo nižanje izdatkov ali višanje davkov. Oboje bo sprejeto na nož. In daljša kot bo debata, več črvov dvoma se bo ugnezdilo v misli tistih, ki morajo na koncu stisniti ZA.

 

 

Fiskalno pravilo ne reši nič

 

Veliko upov se polaga v uvedbo fiskalnega pravila, ki je sicer že zapisano v ustavo, manjka pa še izvedbeni zakon. Slovenija bolj kot izvedbeni zakon potrebuje dejansko spoštovanje fiskalnega pravila. Samo sprejetje zakona ne bo uredilo nič. Že sedaj se lahko recimo predsednika vlade ustavno obtoži, izvedbeni zakon pa bi le malce natančneje vse skupaj določil, tako da bi imeli ustavni sodniki lažje delo.

 

Če pa se računa na storitve fiskalnega sveta, pa se, če se res želi poslušati njihovo mnenje, te iste strokovnjake vpraša za mnenje že sedaj. Je pa zakon seveda potreben. Če bi bil sprejet pred naslednjo večjo izdajo obveznic, bi to verjetno pomagalo, tako kot je nazadnje pomagal vpis fiskalnega pravila v ustavo. No, še bolj pa pomaga dejansko spoštovanje fiskalnega pravila v praksi.

 

Da bi nas gospodarska rast odrešila vseh proračunskih težav, je tudi pogosta zmota. Naš proračunski primanjkljaj znaša več kot 10 odstotkov proračunskih prihodkov. Če predpostavimo, da proračunski prihodki rastejo linearno z rastjo BDP-ja pomeni, da za izravnavo potrebujemo vsaj 10 odstotno gospodarsko rast. Da pridemo do 3 odstotke proračunskega primanjkljaja pa potrebujemo 3 do 3,5 odstotno gospodarsko rast. Ob predpostavki linearnega vpliva na prihodke in nepovečevanju odhodkov. Kruta matematika seveda pravi, da potrebujemo še bistveno višjo rast, ker se le ta seveda ne pojavi v celoti na začetku leta.

 

Seveda smo lahko tudi prepričani, da imamo na voljo več časa. Da ni potrebno vsega narediti že leta 2015. Morda bo nova evropska komisarka (ali komisar) iz Slovenije v to uspela prepričati tudi kolege v Evropski komisiji. Morda. Ampak ob tem se moramo zavedati še enega dejstva, ki je čedalje bolj boleče.

 

Ker se proračunski primanjkljaj financira z zadolževanjem, nam glavnica neprestano raste. S tem pa tudi obresti. Obresti pa višajo proračunski primanjkljaj. Ta spirala zna biti trenutno zaradi razmer na finančnih trgih malce manj strma, kot je bila še pred letom, ampak obstaja. In obrestne mere znajo tudi še zrasti. Sploh, če vlada ne bo ponudila realnega načrta za konsolidacijo javnih financ.

 

 

Gospodarska rast prinaša nove skrbi

 

Če že optimistično pričakujemo gospodarsko rast, se moramo ob tem spomniti tudi vseh tistih obljub, kaj vse se bo sprostilo, ko bomo končno imeli gospodarsko rast. Kar nekaj tega je že v zakonodaji, ampak apetiti se bodo pojavili tudi pri upokojencih in sindikatih javnega sektorja. Če se bo vlada hvalila z gospodarsko rastjo, in katera se ne bi, bodo seveda sindikati skočili v zrak in zahtevali vse, čemur so se bojda v preteklih letih varčevanja odrekli. Za povrh pa bo še zlato fiskalno pravilo začelo delovati v kontra smer in bo zahtevalo proračunski presežek. Ironično ampak resnično, finančni minister bo imel v primeru gospodarske rasti precej večje glavobole kot v primeru, če ostanemo na trenutnih nivojih.

 

Nižanje proračunskih odhodkov bo prav gotovo sprožilo slabo voljo marsikoga. Tisti, ki ga bo zadelo, bo glasen, ostali pa so po navadi precej tiho. Prav pozitivno to na javno podobo vlade ne bo vplivalo. Ampak treba se je zavedati, da bo navdušenje nad zmagovalcem volitev prav gotovo padlo. In če pade zaradi dobrih ukrepov, potem ostaja upanje, da se bo navdušenje povrnilo, ko se bodo pokazali pozitivni učinki uravnoteženega proračuna. Brez tega bo morda navdušenje padalo nekoliko počasneje, ampak se ne bo nikoli povrnilo.

 

 

Kako bi ravnala razumna vlada

 

Razumna vlada bi v tej situaciji do konca leta poravnala čim več odprtih zadev ter pripravila do konca leta čim več ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. S tem bi dokazala svojo operativnost in pokazala, da je sposobna izvesti obljubljeno. Za delitev morebitnih proračunskih presežkov ob gospodarski rasti v prihodnjih letih pa bo vedno dovolj idej. Bolj ali manj populističnih in bolj ali manj razumnih. Kako bo ravnala pravična vlada pa bomo videli v naslednjih mesecih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575