Komentar

Dve dobri in ena slaba novica

V zadnjem, tretjem, osnutku koalicijskega sporazuma beremo: “Slovenija mora po priporočilih Sveta EU iz junija 2013 znižati nominalni primanjkljaj sektorja države na manj kot 3 odstotke BDP do konca leta 2015. V skladu s sprejetim fiskalnim okvirjem bomo do konca leta 2015 odpravili presežni javnofinančni primanjkljaj, ob pogoju, da doseženi primanjkljaj v letu 2014 ne bo pomembneje odstopal od planiranega.”

01.09.2014 22:01
Piše: Marko Pavlišič

Ker se proračunski primanjkljaj financira z zadolževanjem, nam glavnica neprestano raste. S tem pa tudi obresti. Obresti pa višajo proračunski primanjkljaj. Foto: Wikipedia

Prva, dobra novica je, da nova vlada ni in ne bo odgovorna za proračunski primanjkljaj leta 2014.

 

Druga, slaba novica pa je, da se s 1.1. vsakega leta proračunski primanjkljaj resetira na nič in začne beležiti na novo.

 

Tretja novica je, da bo imela nova koalicija in nova vlada še letos dovolj časa, da se pripravi na leto 2015, da takrat ne bo potrebno iskati novih izgovorov.

 

Za enak proračunski učinek v letu, je potrebno sredi leta sprejeti dvakrat težji ukrep, kot če ga sprejmeš z veljavnostjo na začetku leta.

Tri novice pridejo tukaj v paketu. Na srečo nove vlade sta dve dobri in ena slaba. In po metodi kriznega komuniciranja je potrebno uporabiti sendvič metodo. Slabo novico, namesto mortadele, vstavimo med dobri novici.

 

Prva, dobra novica je, da nova vlada ni in ne bo odgovorna za proračunski primanjkljaj leta 2014. Seveda ji bo kdo poskušal obesiti tudi kaj takšnega, ampak brez skrbi. Vsakemu dobro namernemu državljanu je jasno, da nova vlada ne more biti odgovorna za proračun, ki ga je predlagala in tudi tri četrt leta izvrševala druga vlada.

 

Druga, slaba novica pa je, da se s 1.1. vsakega leta proračunski primanjkljaj resetira na nič in začne beležiti na novo. In že za ves proračunski primanjkljaj januarja bo odgovorna nova vlada in tako tudi za primanjkljaj celotnega leta. Izgovor, da bo stanje 2015 urejeno, če le leta 2014 ne bo večjega odstopanja, je zgolj izgovor. Januarja 2015 se začne z nule. Če bo stara vlada pustila kup neplačanih računov, jih plačajte letos. In tu pridemo do tretje novice.

 

Tretja novica je, da bo imela nova koalicija in nova vlada še letos dovolj časa, da se pripravi na leto 2015, da takrat ne bo potrebno iskati novih izgovorov. Vlada lahko letos pregleda in plača odprte račune. Nenazadnje je to standardna praksa v realnem življenju. Ko zapustiš beznico, pa naj bo klasična ali vladna, poravnaš svoj račun. In ja, vse to se bo štelo v proračunski primanjkljaj tega leta, za kar nova vlada ne bo odgovorna. Likvidnostnih težav ne bi smelo biti, ker je minister Čufer vodil zelo konzervativno likvidnostno politiko, pa tudi obrestne mere in stanje na trgu so takšne, da denar trenutno ni problem.

 

Sam sem za to navijal konec leta 2013. Da je treba vse potrebno za sanacijo bančnega sistema izvesti v letu 2013 in vanj stisniti vse, kar se da, pa še malenkost več. Celoten svet je razumel, da je v nekem trenutku potreben velik poseg, ki pač veliko stane. Zato si tisto leto lahko privoščiš marsikaj. Precej manj pa je razumevanja do tega, da neko banko ali podjetje petkrat saniraš. Nenazadnje je eno od ključnih pravil državne pomoči podjetjem to, da je vsako podjetje lahko deležno pomoči le enkrat. Ker podjetje, ki kontinuirano potrebuje pomoč, pač ni podjetje, ampak ekspozitura centra za socialno delo.

 

 

ZUJF je bil največji ukrep odhajajoče vlade na odhodkovni strani

 

Seveda bi bilo novi vladi lažje, če bi prejšnje vlade in koalicije sprejele več ukrepov. Tako je recimo največje ukrepe na odhodkovni strani proračuna vlade Alenke Bratušek, predlagala vlada Janeza Janše v okviru zloglasnega ZUJF-a. Ne glede na vso kritiko ZUJF-a ni bil odpravljen niti en ukrep iz ZUJF-a razen tistega, kar je razveljavilo ustavno sodišče. Skratka noben ukrep ni bil razveljavljen, ker bi bil nepotreben ali po mnenju vlade celo škodljiv, razen tistega, ki je bil ustavno sporen.

 

Če tovrstni očitki okoli manjkajočih ukrepov s strani nove vlade obstajajo, potem je pač potrebno zavihati rokave in manjkajoče ukrepe sprejeti do konca leta. Časa je še dovolj. Parlamentarna praksa jasno kaže, da vse kar želiš, lahko sprejmeš v dveh mesecih, z izjemo ustavne materije, pa še tam bi se dalo, če bi bilo res nujno. Se je pa ob tem dobro zavedati vse krutosti matematike.

 

Za enak proračunski učinek v letu, je potrebno sredi leta sprejeti dvakrat težji ukrep, kot če ga sprejmeš z veljavnostjo na začetku leta. Enak učinek dosežeš s 5 odstotnim znižanjem plač v začetku leta kot z 10 odstotnim znižanjem na polovici leta. Ali, če že želite, približno enak fiskalni učinek pomeni 1 odstotni dvig DDV na začetku leta kot 2 odstotni na sredini. Psihološki vidik je pa seveda popolnoma drugačen. Čas je v proračunskem smislu dejansko denar.

 

Morda se komu zdi, da bo ukrepe lažje sprejeti, če jih dlje (in ne bolje) pripravljaš, če jih dlje in s širšo množico usklajuješ. No, temu ni tako. Dva meseca zadošča. Vse ostalo je mešanje megle. In potrebno se je zavedati, da gre za neljube ukrepe, pa naj si bo nižanje izdatkov ali višanje davkov. Oboje bo sprejeto na nož. In daljša kot bo debata, več črvov dvoma se bo ugnezdilo v misli tistih, ki morajo na koncu stisniti ZA.

 

 

Fiskalno pravilo ne reši nič

 

Veliko upov se polaga v uvedbo fiskalnega pravila, ki je sicer že zapisano v ustavo, manjka pa še izvedbeni zakon. Slovenija bolj kot izvedbeni zakon potrebuje dejansko spoštovanje fiskalnega pravila. Samo sprejetje zakona ne bo uredilo nič. Že sedaj se lahko recimo predsednika vlade ustavno obtoži, izvedbeni zakon pa bi le malce natančneje vse skupaj določil, tako da bi imeli ustavni sodniki lažje delo.

 

Če pa se računa na storitve fiskalnega sveta, pa se, če se res želi poslušati njihovo mnenje, te iste strokovnjake vpraša za mnenje že sedaj. Je pa zakon seveda potreben. Če bi bil sprejet pred naslednjo večjo izdajo obveznic, bi to verjetno pomagalo, tako kot je nazadnje pomagal vpis fiskalnega pravila v ustavo. No, še bolj pa pomaga dejansko spoštovanje fiskalnega pravila v praksi.

 

Da bi nas gospodarska rast odrešila vseh proračunskih težav, je tudi pogosta zmota. Naš proračunski primanjkljaj znaša več kot 10 odstotkov proračunskih prihodkov. Če predpostavimo, da proračunski prihodki rastejo linearno z rastjo BDP-ja pomeni, da za izravnavo potrebujemo vsaj 10 odstotno gospodarsko rast. Da pridemo do 3 odstotke proračunskega primanjkljaja pa potrebujemo 3 do 3,5 odstotno gospodarsko rast. Ob predpostavki linearnega vpliva na prihodke in nepovečevanju odhodkov. Kruta matematika seveda pravi, da potrebujemo še bistveno višjo rast, ker se le ta seveda ne pojavi v celoti na začetku leta.

 

Seveda smo lahko tudi prepričani, da imamo na voljo več časa. Da ni potrebno vsega narediti že leta 2015. Morda bo nova evropska komisarka (ali komisar) iz Slovenije v to uspela prepričati tudi kolege v Evropski komisiji. Morda. Ampak ob tem se moramo zavedati še enega dejstva, ki je čedalje bolj boleče.

 

Ker se proračunski primanjkljaj financira z zadolževanjem, nam glavnica neprestano raste. S tem pa tudi obresti. Obresti pa višajo proračunski primanjkljaj. Ta spirala zna biti trenutno zaradi razmer na finančnih trgih malce manj strma, kot je bila še pred letom, ampak obstaja. In obrestne mere znajo tudi še zrasti. Sploh, če vlada ne bo ponudila realnega načrta za konsolidacijo javnih financ.

 

 

Gospodarska rast prinaša nove skrbi

 

Če že optimistično pričakujemo gospodarsko rast, se moramo ob tem spomniti tudi vseh tistih obljub, kaj vse se bo sprostilo, ko bomo končno imeli gospodarsko rast. Kar nekaj tega je že v zakonodaji, ampak apetiti se bodo pojavili tudi pri upokojencih in sindikatih javnega sektorja. Če se bo vlada hvalila z gospodarsko rastjo, in katera se ne bi, bodo seveda sindikati skočili v zrak in zahtevali vse, čemur so se bojda v preteklih letih varčevanja odrekli. Za povrh pa bo še zlato fiskalno pravilo začelo delovati v kontra smer in bo zahtevalo proračunski presežek. Ironično ampak resnično, finančni minister bo imel v primeru gospodarske rasti precej večje glavobole kot v primeru, če ostanemo na trenutnih nivojih.

 

Nižanje proračunskih odhodkov bo prav gotovo sprožilo slabo voljo marsikoga. Tisti, ki ga bo zadelo, bo glasen, ostali pa so po navadi precej tiho. Prav pozitivno to na javno podobo vlade ne bo vplivalo. Ampak treba se je zavedati, da bo navdušenje nad zmagovalcem volitev prav gotovo padlo. In če pade zaradi dobrih ukrepov, potem ostaja upanje, da se bo navdušenje povrnilo, ko se bodo pokazali pozitivni učinki uravnoteženega proračuna. Brez tega bo morda navdušenje padalo nekoliko počasneje, ampak se ne bo nikoli povrnilo.

 

 

Kako bi ravnala razumna vlada

 

Razumna vlada bi v tej situaciji do konca leta poravnala čim več odprtih zadev ter pripravila do konca leta čim več ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. S tem bi dokazala svojo operativnost in pokazala, da je sposobna izvesti obljubljeno. Za delitev morebitnih proračunskih presežkov ob gospodarski rasti v prihodnjih letih pa bo vedno dovolj idej. Bolj ali manj populističnih in bolj ali manj razumnih. Kako bo ravnala pravična vlada pa bomo videli v naslednjih mesecih.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.940
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.746
03/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.372
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.656
05/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.478
06/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.112
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.854
08/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.347
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.604
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.513