Komentar

Paradoks t.i. leve sredine: O socialni demokraciji in slovenski politični miselnosti)

Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je opozoril, da v Sloveniji socialne demokracije po drugi svetovni vojni ni bilo, obudil pa jo je leta 1989 France Tomšič, ki ga je nasledil Jože Pučnik. Dejstvo je, da sta v Sloveniji socialnodemokratsko tradicijo prebudila in nadaljevala predsednika SDZS oz. SDSS Tomšič in Pučnik, stranka, ki vsebuje in vzdržuje to tradicijo, pa ni Lukšičeva, Židanova SD, ampak Janševa SDS.

24.02.2020 21:33
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Igor Lukšič   socialna demokracija   SD   NSi   SDS   SDSS   France Tomšič   Edvard Kardelj  

Ob vsem tem se postavlja še eno vprašanje: kako se lahko stranka SD, Lukšič, Židan ali kdorkoli iz te stranke po eni strani predstavljajo kot nasledniki 124 let stare (jugoslovanske) socialnodemokratske stranke, po drugi strani pa se brezrezervno sklicujejo na “sodelovanje pri vzpostavljanju slovenske državnosti”? 

Profesor ljubljanske FDV Igor Lukšič je novinarki Dela Suzani Kos povedal naslednje: " … na predsedniških volitvah izmerjeno volilno telo vselej pokaže, da je od 55 do 60 odstotkov volilnega telesa levosredinskega. Desnosredinsko volilno telo je torej manjšinsko. Na drugi strani pa je najmočnejša stranka, ki zmaga na volitvah, z desnice … "

 

Profesor Lukšič govori o nekakšnem protislovju ali paradoksu: politična miselnost slovenskega ljudstva naj bi bila večinoma in nasploh leva oz. "levosredinska" (kar kažejo predsedniške, tj. večinske volitve); na parlamentarnih volitvah, ki so proporcionalne in na katerih tekmujejo stranke, pa naj bi zmagovala t.i. desnica. Iz te domneve/trditve je mogoče sklepati dvoje: da bi t.i. leva sredina zmagovala tudi na parlamentarnih volitvah, ko bi bile večinske; in da je zmagovanje t.i. desnice treba pripisati neprimerni strankarski organiziranosti t.i. leve sredine. Vse to je zelo zanimivo, vendar preveč poenostavljeno in napačno.

 

Na predsedniških volitvah v Sloveniji sta po enkrat zmagala Janez Drnovšek (2002) in Danilo Türk (2007); več kot enkrat pa Milan Kučan (1990, 1992, 1997) in Borut Pahor (2012, 2017). Naši predsedniki so bili v političnem pogledu različni in jih je težko razvrstiti s pomočjo Lukšičevih kategorij. Janez Drnovšek je zmagal na predsedniških volitvah potem, ko je bil deset let predsednik vlade in stranke, ki je zmagovala na parlamentarnih volitvah, torej bi kvečjemu dokazoval, da pri predsedniških in parlamentarnih volitvah veljajo enake (osnovne) zakonitosti. Vendar je postal predsednik stranke in predsednik vlade potem, ko je bil predsednik Jugoslavije. Glede na to, da si je prizadeval za mirno ločitev Slovenije od Jugoslavije, je - recimo - utelešal miselnost povprečnega miroljubnega Slovenca. Uspeh Drnovška in LDS je temeljil na splošni - recimo - nadstrankarski miselnosti, ki so jo post festum imenovali levosredinsko, sicer pa liberalne stranke po svetu sploh niso nujno levosredinske. Drnovšek je večini ugajal, ker ni bil fanatik. Njegova politika je bila klasično liberalna, v gospodarskem, zunanjepolitičnem in obrambnem pogledu bolj desna kot leva, res pa je zaradi različnih tokov in miru v stranki dopuščal levičarske izlete, npr. na področju šolstva. 

 

Za Milana Kučana bi najbrž mirno lahko rekli, da je bil in da je vse bolj levičarski, vendar bomo tudi njega težko vključili v Lukšičeve razpredelnice. Predsednik je postal po zaslugi slabotnega tekmeca Jožeta Pučnika, ki ga je propaganda tedanjega komunističnega režima prikazovala kot revanšista in je iz mnogih ozirov predstavljal tvegano izbiro. Zmagal je zaradi obvladovanja obstoječega republiškega in jugoslovanskega administrativnega in medijskega aparata, predvsem pa zato, ker so ga volivci videli kot branitelja slovenskih interesov v Beogradu. Kučan se je v začetku svoje predsedniške kariere izogibal levičarskim potezam: v tujini je razlagal politiko osamosvajanja in Demosa, predvsem pa se je - v družbi z nadškofom - priklonil žrtvam povojnega nasilja, kar bi levičarji imenovali desničarstvo.

 

Sicer pa je v zvezi s prvimi predsedniškimi volitvami (ki so bile odločilne) važno povedati, da je bil Jože Pučnik socialni demokrat in potemtakem levičar; medtem ko je Kučan kot šef komunistične partije lahko veljal kot levičar le med svojimi ozkimi privrženci. Nobena druga bivša socialistična država niti takrat, kadar je izbirala levičarje, ni izbirala bivših šefov komunistične partije. Leta 1992 je bil Kučan "incumbent" (kandidat na položaju, ki ima praviloma boljše možnosti kot konkurenca), t.i. desnica pa je bila možgansko mrtva, saj je postavila kar šest desnih kandidatov. Leta 1997 so t.i. desne stranke napako dobesedno ponovile. 

 

O Danilu Türku je treba povedati, da je svoje politične izkušnje zbiral pod okriljem socialistične zveze, Vide Tomšič in Mitje Ribičiča, in je bil torej - kljub pravniškim in diplomatskim spretnostim  - kandidat stare Partije; zmagal pa je (2007) po zaslugi spretne volilne taktike, saj je v tekmi s primernejšim Peterletom pobiral tudi glasove iz zaloge tretjeuvrščenega Mitje Gasparija. Po eni strani bi bilo s strokovnega vidika oporečno Kučana in Türka imenovati kandidata levice ali leve sredine, saj sta prihajala iz politike, ki strank sploh ni poznala. 

 

Edini predsednik iz leve sredine bi lahko bil Borut Pahor, ki pa ga levičarji (glej javno pismo 75 "akademikov" s prvopodpisanim Rudijem Rizmanom) sovražijo iz dna srca in ki jim tupatam (pač v skladu s svojimi pristojnostmi) prekriža kakšno divjo malverzacijo. Pahor je v boju proti staropartijskemu Türku (2012) zmagal na isti način, kot je Türk v prejšnji rundi zmagal proti Peterletu. Pahor je zmagal z glasovi z desne, kjer se je kot žrtveno jagnje znašel Zver. Tekmec leta 2017 Šarec ni bil z desnice. Zanj so volivci sklepali, da je nadomestni kandidat za nekoga iz ozadja. Bil je boj na levici.

 

Kar zadeva parlamentarne volitve, je desnica zmagala le redkokdaj. Na prvih volitvah je zmagal Demos, ki je vseboval tudi socialne demokrate in Zelene, nato je do leta 2000 (leta 1996 celo s pomočjo zvijače) zmagoval Drnovšek. Bajukova desničarska zmaga je bila polletna medigra, nato je (vse bolj levi) LDS vladal do leta 2004, ko je prišlo do prave desne zmage, ki jo je Janez Janša drago plačeval vse do leta 2012. Sledil je moratorij Bratuškove, temu pa poplava levičarskih kombinacij (Cerar, Šarec).

 

Tu ne želim podrobneje raziskovati razlogov za to ali ono zmago oz. vlado oz. za pomanjkljivosti t.i. desnice. Iz povedanega izhaja predvsem kopica paradoksov in terminoloških težav, ki so same po sebi dovolj za zavajanje volivcev in za volilno abstinenco. Ena najhujših terminoloških zablod je zabloda s socialno demokracijo. Če bi me kdo vprašal, kdo so (bili) slovenski socialni demokrati, bi takoj navedel Etbina Kristana, Ivana Cankarja, Franceta Tomšiča in Jožeta Pučnika, niti na misel pa mi ne bi prišlo, da bi navajal ljudi iz stranke, ki danes - paradoksalno - nosi socialno-demokratsko ime (SD).

  

Trditev o levičarski večini na Slovenskem prihaja prav od te stranke in od njenega političnega funkcionarja. Sklicujeta se na socialdemokratsko tradicijo, celo na Primoža Trubarja, Ivana Cankarja in na krščanske socialiste, molčita pa o bistvenem dejstvu, da je njihova "SD" naslednica jugoslovanske oz. slovenske komunistične partije, ki sta bili znani po svojem odklonilnem odnosu do socialne demokracije. Nasledniki slovenskih komunistov, ki so - kot so nam vbijali v glavo v jugoslovanskih šolah - nastali na čebinskem kongresu leta 1937, so zgodovinsko revizijo opravili leta 2006, ko so na sedežu svoje stranke odkrili ploščo ob 110. obletnici ustanovitve socialnodemokratske stranke. Komunisti naj bi bili dediči socialne demokracije. 

 

Toda dedinja socialne demokracije je (bila) tudi Tomšičeva oz. Pučnikova socialnodemokratska stranka SDZS oz. SDSS ali SDS. Deset let pred komunisti, avgusta 1996 je s podporo Socialdemokratske stranke (SDS) izšla knjiga Milana Zvera Sto let socialdemokracije. Ob tem se ne postavlja le vprašanje upravičenosti sklicevanja na kontinuiteto, ampak še neko bolj temeljno vprašanje: kakšna pa je bila politika Jugoslovanske socialnodemokratske stranke? Socialni demokrati so trdili, da so Slovenci del jugoslovanskega naroda. Unitaristična socialnodemokratska stališča je dejansko prevzel komunistični voditelj Edvardu Kardelj, ki je leta 1939 v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja domneval, da bo v prihodnosti prišlo do stapljanja narodov. 

 

Ob vsem tem se postavlja še eno vprašanje: kako se lahko stranka SD, Lukšič, Židan ali kdorkoli iz te stranke po eni strani predstavljajo kot nasledniki 124 let stare (jugoslovanske) socialnodemokratske stranke, po drugi strani pa se brezrezervno sklicujejo na “sodelovanje pri vzpostavljanju slovenske državnosti”? Osamosvojitev po volji avtentičnih ali spreobrnjenih naslednikov Etbina Kristana, kot so Milan Kučan, Janez Kocijančič, Ciril Ribičič, Borut Pahor, Igor Lukšič, Dejan Židan?

 

Važnih vprašanj v zvezi s socialnodemokratsko tradicijo ne zmanjka. Zgodovinar Janko Prunk je v članku (Ne)sreča socialne demokracije s Slovenijo opozoril, da v Sloveniji socialne demokracije po drugi svetovni vojni ni bilo, obudil pa jo je leta 1989 France Tomšič, ki ga je nasledil Jože Pučnik. Dejstvo je, da sta v Sloveniji socialnodemokratsko tradicijo prebudila in nadaljevala predsednika SDZS oz. SDSS Tomšič in Pučnik, stranka, ki vsebuje in vzdržuje to tradicijo, pa ni Lukšičeva, Židanova SD, ampak Janševa SDS.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777