Leta 2016 je sodišče pod vodstvom sodnice Ane Jaklič v zadevi III Ps 406/2016 presodilo, da ima bolnik prosto izbiro zdravnika in s tem tudi pravico do plačila zdravljenja, ne glede na to, kje se zdravi. Svoboda posameznika, tako bolnika in zdravnika, je vtkana v samo bistvo ustavne demokratične ureditve naše domovine. Leta 2018 sodišče v zadevi VIII Ps 976/2018, pravnomočno presoja, da nikjer ne obstajajo posamezne storitve, ki bi bile pridržane zgolj za posamezne zdravnike določene specialnosti. S to majhno sodbo je sodišče oziroma sodnik Anton Lisac vzpostavil vlogo zdravnika kot prvega zagovornika bolnika, ki ima edini dolžnost in odgovornost zdravljenja bolnika. Zdravnik s svojo presojo in kodeksom ravnanja presodi, ali je zmožen zdraviti bolnika. Zavarovalnica ne sme omejevati pacienta pri uveljavljanju njegovih pravic s tem, da določa, kdo je primeren zdravnik za izvedbo storitev.

Čeprav skoraj vse odločitve sodišč in ključne zakonske določbe poudarjajo svobodo bolnika pri uresničevanju pravice do zdravljenja, pa hiperbirokratizirani in hipernormirani Sistem skoraj dnevno razočara bolnika. Ta razočaranja nad državo in Sistemom ostajajo nerazkrita in večinoma potlačena v obupu soočanja z boleznijo, ki jo premleva bolnik. Z boleznijo vsak človek ostane sam. Brez Sistema, prepuščen zgolj in edino zdravniku, ki v dobrem in slabem stoji za svojim bolnikom. Do zadnjega diha. Ta samota in borba, ki je usmerjena v ozdravitev posameznika, je skrita daleč od oči zlagane politične večine, politikov, ki že desetletje in več ugrabljajo javno zdravstvo za samopromocijo in tako brezidejno prevzemajo oblast.

Žal vedno znova razočarajo državljanje in jih ropajo njihove svobode. Posledica nesposobnosti dojemanja svobode posameznika in temeljnih ustavnih svoboščin je vidna na vsakem koraku. Ukinitev osebnih receptov zdravnikov, omejevanje svobodnega delovanja zdravnika, omejevanje povračil stroškov za zdravljenje bolnikov v Sloveniji, prikrite in odkrite kraje denarja, namenjenega za zdravljenje bolnikov v podobi nedorečenih in skorumpiranih javnih razpisov in dogovorne ekonomije. 

Zdravstveni sistem v trenutni obliki nalaga zdravniku vlogo zavarovalniškega agenta. Vendar to ni vloga zdravnika. Zdravnik zdravi in skrbi za bolnika. Temu primerno (statusu zavarovalniškega agenta) je tudi ovrednoten (podcenjen). 

Leta 2018 je bila izdana Okrožnica ZAE 13/18. Le-ta je izdala eno izmed mnogih zavarovalniških navodil in sprememb.  V klinični praksi je sprememba pomenila, da pacient ne bo dobil povračila za določene opravljene storitve. Zobozdravnik mora napisati napotnico. Menil sem, da se okrožnica kot podzakonski akt postavlja nad zakonsko in ustavno ureditvijo, ki določa svobodo bolnika in njegove pravice do zdravljenja v javnem zdravstvu. V januarju 2020 sem v imenu svojih bolnikov, ki so ostali brez povračila stroškov za določene posege, podal pritožbo na zavarovalnico. Zavarovalnico sem prosil, naj odpravi "zaplet" in povrne stroške bolnikom.

Pristojni na zavarovalnici so se odzvali na mojo pritožbo in argumente. Samo v enem mesecu je bila pod vodstvom in navodili Sladjane Jelisavčić, Ane Vodičar in Željka Valčiča izdana nova Okrožnica 4/20, ki odpravlja omejitev povračila stroškov bolnikom. Dokument ni zgolj samo še ena izmed zavarovalniških okrožnic. S to Okrožnico Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) potrjuje, da je bolnik lahko v središču zavarovalniškega sistema. Zavarovalnica sporoča, da pravice niso statično zacementirane in uresničljive na točno določenega "pooblaščenega" izvajalca. Sporoča bolnikom, da se lahko zdravnik dinamično odziva na potrebe bolnika in ima pri tem oporo zavarovalnice. V praksi to pomeni, da ima zdravnik možnost, da pristopi do bolnika v ambulanti in opravi potrebno zdravljenje. Kadar je potrebno, pa poišče pomoč kolega z več izkušnjami. Bolnik bo deležen povračila za zdravljenje v skladu s Pravili zavarovalnice.

Gre za dejanje, ki dokazuje, da zavarovalni sistem deluje zaradi bolnika. Okrožnica sporoča vsem državljanom, da zavarovalništvo tudi v tem Sistemu lahko uspešno sodeluje z zdravniki in upošteva ustavnopravna načela posameznika. Dejanja vseh omenjenih v tej zgodbi nakazujejo, da lahko z majhnimi spremembami počasi spremenimo Sistem. Gre za majhen korak na poti do pravičnega zdravstvenega sistema, ki postavlja v ospredje dobrobit bolnika.

V tem Sistemu je veliko ljudi obupanih in razočaranih nad trenutno zdravstveno ureditvijo. Zdi se, da dobro v nas samih izginja. Vendar temu ni tako. Kljub vsem preprekam zgodba priča o tem, da lahko dobro samo zboli, nikoli pa ne more umreti.