Razkrivamo

Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...

Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ne dela razlik med ljudmi, se zaradi kulturnega boja državljane še vedno uvršča v najmanj dve kategoriji; levičarjem pripadajo subvencije in pomoč države, desničarjem naj pomaga Bog ali pa vsaj Viktor Orban; levičarji so demokrati tudi ko so izključevalni in sovražijo vse, ki ne korakajo za rdečo zvezdo, medtem ko so desničarji nevarni za demokracijo, izdajalci in morda celo fašisti; levičarji so za demokracijo in medijsko svobodo le pod pogojem, da se udriha po desnici, v nasprotnem gre za sovražni govor; levičarji so alergični, če jih kdo podraži z materialnimi dobrinami ali celo namigne, da uživajo v razkošju privilegirane elite (za kar so sicer najbolj zaslužni njihovi očetje in dedki), obenem pa desničarje obtožujejo, da jim gre samo za denar. Najbolj pa se hipokrizija pokaže pri obravnavi dveh medijskih "groženj": kdor se spravi na politika, ki se uvršča na levi politični pol, si zasluži obsodbo, ovadbo ali po možnosti celo zapor, če pa je žrtev politik z desnice, zavlada pomenljiva tišina, iz katere je moč razbrati perfidno strinjanje s figurativnim medijskim ubojem. Kar je dovoljeno levici, ni dovoljeno desnici. To je torej zgodba o tem, zakaj so se me na levici lotili z vsemi kanoni, potem ko sem razkrinkal njihovo dvoličnost.

07.03.2020 00:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Miro Cerar   tviter   Janez Janša   kulturni boj   virus   levica   desnica   eksperiment   kulturkampf

O banalnosti zla levičarskega kulturnega boja sem se prepričal tudi sam: s preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo očitno odneseš neprimerno bolje, kot če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša.

Kulturni boj je besedna zveza, ki v marsičem pojasnjuje trenutne antagonizme v slovenski družbi. Seveda potekajo tudi številni drugi spopadi, predvsem na ekonomski bazi, vendar se zdi kulturni boj edini pravi, resen konflikt, ki poteka praktično že 150 let in nič ne kaže, da ga bo kmalu konec. Kulturni boj je iz nemščine (Kulturkampf) dobesedno uvožena sintagma, ki dokazuje vso prislovično provincialnost slovenske družbe, kajti medtem ko se je izvirni nemški Kulturkampf začel in tudi končal v drugi polovici 19. stoletja (potekal je med Bismarckom in katoliško cerkvijo po 1. vatikanskem koncilu, op. avt.), se njegova slovenske različica še vedno odvija. Genealogija tega konflikta je zanimiva, saj je šlo sprva za tenzije med liberalci in klerikalci, ki se niso pomirile vse do izbruha II. svetovne vojne, ko so iz ilegale prilezli še komunisti in sprožili revolucijo. Po njej (in po koncu vojne) je sprva kazalo, da je revolucija poleg vseh drugih žrtev požrla tudi kulturni boj, kajti liberalce - tiste, ki niso emigrirali ali se uklonili novi metli - so praviloma justificirali, Cerkev pa se je morala za več desetletij vrniti v katakombe.

 

Komunizem je glede kulturnega boja prinesel varljiv občutek, da ga je "ukinil" oziroma da se je kulturni boj v t.i. brezrazredni družbi eshatološko izčrpal. Toda nič od tega se ni zgodilo; konflikt, ki je bil del genskega zapisa naše predvojne politične, kulturne, družbene in gospodarske elite, se je zgolj zamrznil v času in se po letu 1990 odtajal. V naslednjih tridesetih letih se je postopoma, ciklično ali priložnostno krepil ter ustvarjal nove družbene napetosti, ki praviloma eskalirajo ob pomembnih političnih dogodkih (volitve, referendumi, menjave vlade ipd.). Zategadelj ni prav nobeno presenečenje, da se je po odstopu veselega Kamničana v javnem prostoru ponovno vnel srdit kulturni boj, ki ga je tokrat sprožila radikalna levica s svojimi civilnodružbenimi sateliti. Povod za različne oblike demonstracij in protestov je bilo glasovanje o novem mandatarju Janezu Janši, ki ga večina levice in tudi določen del t.i. liberalne sredine aprioristično zavrača kot antidemokrata, nacionalista in po novem celo kot antimigrantskega politika.

 

 

Kar je dovoljeno levim, ni dovoljeno desnim?

 

Del parlamentarne opozicije (stranka Levica in nekaj posameznikov iz SMC in SD) je - podobno kot alternativci, ki so levičarskemu oblastnemu establishmentu hočeš nočeš lojalni že zaradi dolgoletnih proračunskih subvencij in prijateljskih razpisov - glede Janše zavzel tako radikalno stališče, da ni več nobenega manevrskega prostora za kompromise, kaj šele pragmatizem. Politika, ki sta dala prednost razumskim odločitvam, koristnim na državo, so denimo protestniki minuli petek malodane obredno usmrtili. Nič manj prizanesljivi niso bili do poslancev SMC, DeSUS in NSi, ki so po novem del vladne koalicije, v kateri bo imela prevladujoč položaj SDS. Ko gre za vprašanje svete jeze, gneva in sovraštva do tistih, ki niso na njihovi strani, radikalni levičarji ne poznajo milosti: v boju zoper demoniziranega politika ali njegovo stranko so namreč dovoljena vsa sredstva, pač skladno s temeljno doktrino vim vi repellit (klin se s klinom zbija). Če bi takšne zganjali desničarji, bi bile bržkone že izredne razmere.

 

Zaradi tega je izključevalnost za levico nekaj legitimnega, normalnega, takorekoč nujnega, saj naj bi se le tako zoperstavili t.i. skrajni desnici, medtem ko je še pred kratkim veljalo, da si politik, ki deluje izključevalno, zasluži izolacijo in bojkot. Kar je dovoljeno levim bogovom, ni dovoljeno desnim bikom. Cerar ja, Janša ne. Paradigma levičarskega dualizma je neverjetno enostavna in prav smešno enaka ponarodeli resnici, ki jo levica pripisuje Janši - da namreč deluje po načelu "kdor ni z mano, je proti meni".

 

O tem, kako zelo banalno je to zlo levičarskega kulturnega boja, sem se nehote prepričal tudi sam. To, kar boste zdaj prebrali, vas utegne malce šokirati. S preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo odneseš neprimerno bolje, kot pa če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša. Z obema se poznam približno enako dolgo, tj. četrt stoletja in obema smo na portalu+ v zadnjih petih letih, ko sem njegov urednik, posvetili kar nekaj vsebine.

 

Miro Cerar, s katerim sem od jeseni 2014 do spomladi 2015 sodeloval tudi "poslovno", saj sem mu napisal kak govor, je bil kot premier (2015-2018) pogosto deležen ostrih kritik portala+ oziroma njegovih piscev. Posebej smo se spravili nanj zaradi razmer v zdravstvu, kadrovanj in katastrofalnih odločitev glede arbitraže o meji s Hrvaško. V bistvu smo že ves čas napovedovali, da nas čaka strahovit poraz, mednarodna osamitev in sramota.

 

 

 

Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini

 

Konec januarja letos se je prerokba uresničila: Slovenija je pogorela na vsej črti, ko je Sodišče EU v Luksemburgu objavilo sodbo, iz katere je bilo možno razbratii, da je Slovenija tožila Hrvaško pred napačnim sodiščem in da se je sklicevala na napačen člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tistega žalostnega dne sem govoril z dvema slovenskima veleposlanikoma o debaklu v Luksemburgu; eden je vpil v slušalko, da nas je ta **** uničil, drugi pa je skoraj jokal, češ da smo največji luzerji v Evropi.

 

Če nekoga poznaš četrt stoletja, spremljaš njegov vstop v politiko, zavrneš ponudbo, da bi se mu pridružil, vendar nekaj časa ostaneš bližnji opazovalec, mu poskušaš kaj sugerirati, ga opozoriti na kak problem (novembra 2015 sem ga nekega večera spodbujal, naj sredi najhujše policijske stavke obišče policiste na južni meji, ki so se takrat soočali z migrantskim valom, naj jih gre pozdravit sredi hladne noči, jim prinese kak vroč čaj, se jim zahvali za njihovo delo, ampak brez medijskega pompa, morda le z enim uradnim fotografom, da ne bo izpadlo kot poceni samopromocija ...), mu napišeš kak govor, ki se mu dopade ... potem pa v nekem trenutku - kot da bi se vklopil nek program - taisti premier, človek, profesor, ki ga poznaš četrt stoletja, spremeni svoje obnašanje, začne sprejemati nenavadne, nelogične, slabe, katastrofalne odločitve ... 

 

Ko sem na tviterju objavil tisti grozni tvit "naj že kdo ustreli tega Cerarja", sem imel pred očmi zgolj in samo to: neznansko razočaranje nad nekom, ki ga poznam celo večnost in ki je mene in še marsikoga od starih prijateljev in kolegov presenetil, kaj presenetil, šokiral s svojim vodenjem slovenske zunanje politike. Stavek, v katerem sem figurativno "ubil" politika, ki je osebno odgovoren za popoln kolaps slovenske diplomacije, sem kasneje obžaloval, saj je bil preveč oseben, vendar je v tistem trenutku odražal mojo spontano reakcijo nad hladnim tušem iz Luksemburga. Izgubili smo vojno s Hrvaško zaradi tega, ker je ego Mira Cerarja povozil vsa opozorila relevantnih pravnikov in pravnih strokovnjakov.

 

 

Imamo pač dvojne standarde ...

 

Da imamo v tej državi v ustavi zakodirano svobodo izražanja, ki mi kot državljanu in komentatorju dovoljuje uporabljati tudi dramatično izrazoslovje, če je to v kontekstu dramatičnega časa, dogodka in prostora, so dežurni moralisti, Cerarjevi apologeti in varuhi javne morale seveda perfidno spregledali. Kajti po objavi mojega "ubijalskega tvita" se je usulo po meni; takšnega linča še nisem doživel v svoji karieri in ga res nikomur ne privoščim. Niso me toliko zmotili anonimneži s svojimi v glavnem neduhovitimi dovtipi, žaljivkami in namigovanji, kot sem bil presenečen nad privoščljivostjo in hudobijo določenih novinarskih kolegov. Kakšne kače! Kar tekmovali so v tem, kdo me bo hitreje ovadil, prijavil ali kako drugače denunciral. Očitno so nekateri res dolgo čakali na ta trenutek. Dobili so priložnost, ki so jo želeli izkoristiti, česar jim ne zamerim. Če so tako papeški, sem si rekel, potem bodo bržkone skočili v zrak tudi v primeru, ko bom "počil" koga drugega, recimo Janšo.

 

Pa sem v imenu politbiroja ustrelil še njega. (Ko smo že pri ekscesih: Slavoj Žižek je šel pred desetletjem v svoji provokaciji še dlje in je v nekem intervjuju predlagal, da bi Cankarjev dom v času, ko bi bili tam zbrani vsi kulturniki, enostavno vrgli v zrak z veliko bombo ...)

 

Nič se ni zgodilo. Na jugu poznajo legendaren stavek: Nikome ništa. Zavladala je pomenljiva tišina, kot da se je zdela ideja vsem mainstream medijem povsem normalna. Toda zakaj niso odreagirali tako tudi pri Cerarju? Ali pa vice versa - zakaj ob "streljanju" na Janšo niso skočili v zrak tako kot pri Miru Cerarju?!

 

Zato ne, ker imamo opravka s hipokrizijo in dvojo moralo. Kdor se javno postavi proti tako očitnim dvojnim standardom, licemerju in sprenevedanju, bo hitro zašel v težave, saj je pretežni del našega kulturnega in medijskega mainstreama še kako podrejen radikalni levičarski paradigmi. Če zraven prištejemo še mnogoštevilne civilnodružbene skupine in posameznike, ki svoje eksistence ne gradijo na trgu ponudbe in povpraševanja, ampak na državnih subvencijah, se mu res ne piše dobro. Kajti na koncu dneva ne gre za ideologijo, pač pa za - denar.

 

Levičarji so skočili v zrak, ker sem jih ujel v njihovi zlagani morali in jim nastavil ogledalo. To ne pomeni, da se ne bom kdaj lotil tudi desničarjev, toda tukaj in zdaj govorimo o radikalni levici, razvajenih in privilegiranih sinovih in hčerkah, ki postanejo zaripli v obraz, če jim kdo samo omeni državne subvencije oziroma proračunsko financiranje. Misleč, da so do teh virov upravičeni (self entitled), jih zdaj prevevata vedno večje nelagodje in strah, da bi jim Janša na oblasti ta denar vzel in ga namenil "svojim" ...

 

Za vsem tem sovraštvom, jezo in prezirom ni torej nič drugega kot strah pred izgubo privilegijev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
16
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.983
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.300
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.530
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.259
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.717
07/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.205
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.741