Razkrivamo

Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...

Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ne dela razlik med ljudmi, se zaradi kulturnega boja državljane še vedno uvršča v najmanj dve kategoriji; levičarjem pripadajo subvencije in pomoč države, desničarjem naj pomaga Bog ali pa vsaj Viktor Orban; levičarji so demokrati tudi ko so izključevalni in sovražijo vse, ki ne korakajo za rdečo zvezdo, medtem ko so desničarji nevarni za demokracijo, izdajalci in morda celo fašisti; levičarji so za demokracijo in medijsko svobodo le pod pogojem, da se udriha po desnici, v nasprotnem gre za sovražni govor; levičarji so alergični, če jih kdo podraži z materialnimi dobrinami ali celo namigne, da uživajo v razkošju privilegirane elite (za kar so sicer najbolj zaslužni njihovi očetje in dedki), obenem pa desničarje obtožujejo, da jim gre samo za denar. Najbolj pa se hipokrizija pokaže pri obravnavi dveh medijskih "groženj": kdor se spravi na politika, ki se uvršča na levi politični pol, si zasluži obsodbo, ovadbo ali po možnosti celo zapor, če pa je žrtev politik z desnice, zavlada pomenljiva tišina, iz katere je moč razbrati perfidno strinjanje s figurativnim medijskim ubojem. Kar je dovoljeno levici, ni dovoljeno desnici. To je torej zgodba o tem, zakaj so se me na levici lotili z vsemi kanoni, potem ko sem razkrinkal njihovo dvoličnost.

07.03.2020 00:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Miro Cerar   tviter   Janez Janša   kulturni boj   virus   levica   desnica   eksperiment   kulturkampf

O banalnosti zla levičarskega kulturnega boja sem se prepričal tudi sam: s preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo očitno odneseš neprimerno bolje, kot če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša.

Kulturni boj je besedna zveza, ki v marsičem pojasnjuje trenutne antagonizme v slovenski družbi. Seveda potekajo tudi številni drugi spopadi, predvsem na ekonomski bazi, vendar se zdi kulturni boj edini pravi, resen konflikt, ki poteka praktično že 150 let in nič ne kaže, da ga bo kmalu konec. Kulturni boj je iz nemščine (Kulturkampf) dobesedno uvožena sintagma, ki dokazuje vso prislovično provincialnost slovenske družbe, kajti medtem ko se je izvirni nemški Kulturkampf začel in tudi končal v drugi polovici 19. stoletja (potekal je med Bismarckom in katoliško cerkvijo po 1. vatikanskem koncilu, op. avt.), se njegova slovenske različica še vedno odvija. Genealogija tega konflikta je zanimiva, saj je šlo sprva za tenzije med liberalci in klerikalci, ki se niso pomirile vse do izbruha II. svetovne vojne, ko so iz ilegale prilezli še komunisti in sprožili revolucijo. Po njej (in po koncu vojne) je sprva kazalo, da je revolucija poleg vseh drugih žrtev požrla tudi kulturni boj, kajti liberalce - tiste, ki niso emigrirali ali se uklonili novi metli - so praviloma justificirali, Cerkev pa se je morala za več desetletij vrniti v katakombe.

 

Komunizem je glede kulturnega boja prinesel varljiv občutek, da ga je "ukinil" oziroma da se je kulturni boj v t.i. brezrazredni družbi eshatološko izčrpal. Toda nič od tega se ni zgodilo; konflikt, ki je bil del genskega zapisa naše predvojne politične, kulturne, družbene in gospodarske elite, se je zgolj zamrznil v času in se po letu 1990 odtajal. V naslednjih tridesetih letih se je postopoma, ciklično ali priložnostno krepil ter ustvarjal nove družbene napetosti, ki praviloma eskalirajo ob pomembnih političnih dogodkih (volitve, referendumi, menjave vlade ipd.). Zategadelj ni prav nobeno presenečenje, da se je po odstopu veselega Kamničana v javnem prostoru ponovno vnel srdit kulturni boj, ki ga je tokrat sprožila radikalna levica s svojimi civilnodružbenimi sateliti. Povod za različne oblike demonstracij in protestov je bilo glasovanje o novem mandatarju Janezu Janši, ki ga večina levice in tudi določen del t.i. liberalne sredine aprioristično zavrača kot antidemokrata, nacionalista in po novem celo kot antimigrantskega politika.

 

 

Kar je dovoljeno levim, ni dovoljeno desnim?

 

Del parlamentarne opozicije (stranka Levica in nekaj posameznikov iz SMC in SD) je - podobno kot alternativci, ki so levičarskemu oblastnemu establishmentu hočeš nočeš lojalni že zaradi dolgoletnih proračunskih subvencij in prijateljskih razpisov - glede Janše zavzel tako radikalno stališče, da ni več nobenega manevrskega prostora za kompromise, kaj šele pragmatizem. Politika, ki sta dala prednost razumskim odločitvam, koristnim na državo, so denimo protestniki minuli petek malodane obredno usmrtili. Nič manj prizanesljivi niso bili do poslancev SMC, DeSUS in NSi, ki so po novem del vladne koalicije, v kateri bo imela prevladujoč položaj SDS. Ko gre za vprašanje svete jeze, gneva in sovraštva do tistih, ki niso na njihovi strani, radikalni levičarji ne poznajo milosti: v boju zoper demoniziranega politika ali njegovo stranko so namreč dovoljena vsa sredstva, pač skladno s temeljno doktrino vim vi repellit (klin se s klinom zbija). Če bi takšne zganjali desničarji, bi bile bržkone že izredne razmere.

 

Zaradi tega je izključevalnost za levico nekaj legitimnega, normalnega, takorekoč nujnega, saj naj bi se le tako zoperstavili t.i. skrajni desnici, medtem ko je še pred kratkim veljalo, da si politik, ki deluje izključevalno, zasluži izolacijo in bojkot. Kar je dovoljeno levim bogovom, ni dovoljeno desnim bikom. Cerar ja, Janša ne. Paradigma levičarskega dualizma je neverjetno enostavna in prav smešno enaka ponarodeli resnici, ki jo levica pripisuje Janši - da namreč deluje po načelu "kdor ni z mano, je proti meni".

 

O tem, kako zelo banalno je to zlo levičarskega kulturnega boja, sem se nehote prepričal tudi sam. To, kar boste zdaj prebrali, vas utegne malce šokirati. S preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo odneseš neprimerno bolje, kot pa če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša. Z obema se poznam približno enako dolgo, tj. četrt stoletja in obema smo na portalu+ v zadnjih petih letih, ko sem njegov urednik, posvetili kar nekaj vsebine.

 

Miro Cerar, s katerim sem od jeseni 2014 do spomladi 2015 sodeloval tudi "poslovno", saj sem mu napisal kak govor, je bil kot premier (2015-2018) pogosto deležen ostrih kritik portala+ oziroma njegovih piscev. Posebej smo se spravili nanj zaradi razmer v zdravstvu, kadrovanj in katastrofalnih odločitev glede arbitraže o meji s Hrvaško. V bistvu smo že ves čas napovedovali, da nas čaka strahovit poraz, mednarodna osamitev in sramota.

 

 

 

Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini

 

Konec januarja letos se je prerokba uresničila: Slovenija je pogorela na vsej črti, ko je Sodišče EU v Luksemburgu objavilo sodbo, iz katere je bilo možno razbratii, da je Slovenija tožila Hrvaško pred napačnim sodiščem in da se je sklicevala na napačen člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tistega žalostnega dne sem govoril z dvema slovenskima veleposlanikoma o debaklu v Luksemburgu; eden je vpil v slušalko, da nas je ta **** uničil, drugi pa je skoraj jokal, češ da smo največji luzerji v Evropi.

 

Če nekoga poznaš četrt stoletja, spremljaš njegov vstop v politiko, zavrneš ponudbo, da bi se mu pridružil, vendar nekaj časa ostaneš bližnji opazovalec, mu poskušaš kaj sugerirati, ga opozoriti na kak problem (novembra 2015 sem ga nekega večera spodbujal, naj sredi najhujše policijske stavke obišče policiste na južni meji, ki so se takrat soočali z migrantskim valom, naj jih gre pozdravit sredi hladne noči, jim prinese kak vroč čaj, se jim zahvali za njihovo delo, ampak brez medijskega pompa, morda le z enim uradnim fotografom, da ne bo izpadlo kot poceni samopromocija ...), mu napišeš kak govor, ki se mu dopade ... potem pa v nekem trenutku - kot da bi se vklopil nek program - taisti premier, človek, profesor, ki ga poznaš četrt stoletja, spremeni svoje obnašanje, začne sprejemati nenavadne, nelogične, slabe, katastrofalne odločitve ... 

 

Ko sem na tviterju objavil tisti grozni tvit "naj že kdo ustreli tega Cerarja", sem imel pred očmi zgolj in samo to: neznansko razočaranje nad nekom, ki ga poznam celo večnost in ki je mene in še marsikoga od starih prijateljev in kolegov presenetil, kaj presenetil, šokiral s svojim vodenjem slovenske zunanje politike. Stavek, v katerem sem figurativno "ubil" politika, ki je osebno odgovoren za popoln kolaps slovenske diplomacije, sem kasneje obžaloval, saj je bil preveč oseben, vendar je v tistem trenutku odražal mojo spontano reakcijo nad hladnim tušem iz Luksemburga. Izgubili smo vojno s Hrvaško zaradi tega, ker je ego Mira Cerarja povozil vsa opozorila relevantnih pravnikov in pravnih strokovnjakov.

 

 

Imamo pač dvojne standarde ...

 

Da imamo v tej državi v ustavi zakodirano svobodo izražanja, ki mi kot državljanu in komentatorju dovoljuje uporabljati tudi dramatično izrazoslovje, če je to v kontekstu dramatičnega časa, dogodka in prostora, so dežurni moralisti, Cerarjevi apologeti in varuhi javne morale seveda perfidno spregledali. Kajti po objavi mojega "ubijalskega tvita" se je usulo po meni; takšnega linča še nisem doživel v svoji karieri in ga res nikomur ne privoščim. Niso me toliko zmotili anonimneži s svojimi v glavnem neduhovitimi dovtipi, žaljivkami in namigovanji, kot sem bil presenečen nad privoščljivostjo in hudobijo določenih novinarskih kolegov. Kakšne kače! Kar tekmovali so v tem, kdo me bo hitreje ovadil, prijavil ali kako drugače denunciral. Očitno so nekateri res dolgo čakali na ta trenutek. Dobili so priložnost, ki so jo želeli izkoristiti, česar jim ne zamerim. Če so tako papeški, sem si rekel, potem bodo bržkone skočili v zrak tudi v primeru, ko bom "počil" koga drugega, recimo Janšo.

 

Pa sem v imenu politbiroja ustrelil še njega. (Ko smo že pri ekscesih: Slavoj Žižek je šel pred desetletjem v svoji provokaciji še dlje in je v nekem intervjuju predlagal, da bi Cankarjev dom v času, ko bi bili tam zbrani vsi kulturniki, enostavno vrgli v zrak z veliko bombo ...)

 

Nič se ni zgodilo. Na jugu poznajo legendaren stavek: Nikome ništa. Zavladala je pomenljiva tišina, kot da se je zdela ideja vsem mainstream medijem povsem normalna. Toda zakaj niso odreagirali tako tudi pri Cerarju? Ali pa vice versa - zakaj ob "streljanju" na Janšo niso skočili v zrak tako kot pri Miru Cerarju?!

 

Zato ne, ker imamo opravka s hipokrizijo in dvojo moralo. Kdor se javno postavi proti tako očitnim dvojnim standardom, licemerju in sprenevedanju, bo hitro zašel v težave, saj je pretežni del našega kulturnega in medijskega mainstreama še kako podrejen radikalni levičarski paradigmi. Če zraven prištejemo še mnogoštevilne civilnodružbene skupine in posameznike, ki svoje eksistence ne gradijo na trgu ponudbe in povpraševanja, ampak na državnih subvencijah, se mu res ne piše dobro. Kajti na koncu dneva ne gre za ideologijo, pač pa za - denar.

 

Levičarji so skočili v zrak, ker sem jih ujel v njihovi zlagani morali in jim nastavil ogledalo. To ne pomeni, da se ne bom kdaj lotil tudi desničarjev, toda tukaj in zdaj govorimo o radikalni levici, razvajenih in privilegiranih sinovih in hčerkah, ki postanejo zaripli v obraz, če jim kdo samo omeni državne subvencije oziroma proračunsko financiranje. Misleč, da so do teh virov upravičeni (self entitled), jih zdaj prevevata vedno večje nelagodje in strah, da bi jim Janša na oblasti ta denar vzel in ga namenil "svojim" ...

 

Za vsem tem sovraštvom, jezo in prezirom ni torej nič drugega kot strah pred izgubo privilegijev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
2
27.06.2022 19:00
Medtem ko ruska propaganda poskuša prepričati evropsko in zahodno javnost, kako njihovi politiki s sankcijami proti Putinovem ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
6
22.06.2022 21:15
Tistih devet oseb, ki si nadenejo lepo ukrojene toge ustavnih sodnikov, da bi privzdignili ugled svojega položaja, moramo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Souring Pakistani-Iran Relations
5
22.06.2022 09:49
Pakistan and Iran have long been accusing each other of harbouring terrorists that carry out cross border attacks. Sunni ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
16
19.06.2022 21:19
V teh dneh, ko so oči svetovne javnosti uperjene proti vzhodni Evropi in vojni v Ukrajini, dogajanje v zvezi z iranskim ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
22
15.06.2022 21:28
Normalizacija države in depolitizacija medijev, o čemer rada govorita novi premier in njegova administracija, je mačji kašelj: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
23
13.06.2022 23:20
Potem ko sta nekdanja predsednika Kučan in Turk, ki se jima je pridružilo nekaj manj kot 20 izrazito levičarskih intelektualcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Svobodnjaška diplomacija: Sprava s Putinom, Ruska kapelica in Karl Erjavec za veleposlanika v Moskvo?
14
08.06.2022 08:45
Zunanja politika nove slovenske vlade bo eno tistih področij, na katerih lahko pričakujemo določene spremembe. Ne le zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
(Ne)pristranskost Dnevnika RTV Slovenija ob nastopu Janševe in Golobove vlade
30
06.06.2022 22:33
Novinarji javne RTV Slovenija so ponosni na svoje profesionalno, objektivno in politično neopredeljeno poročanje. Zanimivo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Vsi predsednikovi možje: Jake Sullivan in zunanja politika za srednji razred
11
02.06.2022 20:00
Henry Kissinger (se) je nekoč vprašal, kdo pozna telefonsko številko Evrope.Odgovora nismo dobili nikoli in ga verjetno tudi ne ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
From Beijing with Love: Chinese investments in the Netherlands as security threat
5
01.06.2022 20:00
Dutch authorities reportedly initiated an enquiry against a Chinese owned company Kuwait Petroleum Netherlands for allegedly ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Jeffrey Sachs in Neil Harrison: Preiskava o možnem umetnem izvoru novega koronavirusa bi se morala že zdavnaj začeti!
17
29.05.2022 10:49
Ali je ameriška biotehnologija pomagala ustvariti COVID-19, se sprašujeta Jeffrey Sachs in Neil Harrison. Ekonomista in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali so mandati letošnjih volitev v Državni zbor skladni z Ustavo?
17
27.05.2022 06:34
Že dvajset let trdim, da naš zakon, po katerem računamo in nato določimo mandate v Državnem zboru, ni v skladu z ustavo, in ... Več.
Piše: Marjan Lisjak
Provokacija skupine zdravnikov: Slovenija naj nemudoma izstopi iz Svetovne zdravstvene organizacije!
17
24.05.2022 21:04
Skupina 22 zdravnikov, ki so se podpisali pod pismo ministru za zdravje Janezu Poklukarju, je poskrbela za res lep uvod v ... Več.
Piše: Uredništvo
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
15
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.225
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.882
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.967
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.202
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.229
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.210
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 933
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.143
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.708