Razkrivamo

Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...

Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ne dela razlik med ljudmi, se zaradi kulturnega boja državljane še vedno uvršča v najmanj dve kategoriji; levičarjem pripadajo subvencije in pomoč države, desničarjem naj pomaga Bog ali pa vsaj Viktor Orban; levičarji so demokrati tudi ko so izključevalni in sovražijo vse, ki ne korakajo za rdečo zvezdo, medtem ko so desničarji nevarni za demokracijo, izdajalci in morda celo fašisti; levičarji so za demokracijo in medijsko svobodo le pod pogojem, da se udriha po desnici, v nasprotnem gre za sovražni govor; levičarji so alergični, če jih kdo podraži z materialnimi dobrinami ali celo namigne, da uživajo v razkošju privilegirane elite (za kar so sicer najbolj zaslužni njihovi očetje in dedki), obenem pa desničarje obtožujejo, da jim gre samo za denar. Najbolj pa se hipokrizija pokaže pri obravnavi dveh medijskih "groženj": kdor se spravi na politika, ki se uvršča na levi politični pol, si zasluži obsodbo, ovadbo ali po možnosti celo zapor, če pa je žrtev politik z desnice, zavlada pomenljiva tišina, iz katere je moč razbrati perfidno strinjanje s figurativnim medijskim ubojem. Kar je dovoljeno levici, ni dovoljeno desnici. To je torej zgodba o tem, zakaj so se me na levici lotili z vsemi kanoni, potem ko sem razkrinkal njihovo dvoličnost.

07.03.2020 00:45
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Miro Cerar   tviter   Janez Janša   kulturni boj   virus   levica   desnica   eksperiment   kulturkampf

O banalnosti zla levičarskega kulturnega boja sem se prepričal tudi sam: s preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo očitno odneseš neprimerno bolje, kot če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša.

Kulturni boj je besedna zveza, ki v marsičem pojasnjuje trenutne antagonizme v slovenski družbi. Seveda potekajo tudi številni drugi spopadi, predvsem na ekonomski bazi, vendar se zdi kulturni boj edini pravi, resen konflikt, ki poteka praktično že 150 let in nič ne kaže, da ga bo kmalu konec. Kulturni boj je iz nemščine (Kulturkampf) dobesedno uvožena sintagma, ki dokazuje vso prislovično provincialnost slovenske družbe, kajti medtem ko se je izvirni nemški Kulturkampf začel in tudi končal v drugi polovici 19. stoletja (potekal je med Bismarckom in katoliško cerkvijo po 1. vatikanskem koncilu, op. avt.), se njegova slovenske različica še vedno odvija. Genealogija tega konflikta je zanimiva, saj je šlo sprva za tenzije med liberalci in klerikalci, ki se niso pomirile vse do izbruha II. svetovne vojne, ko so iz ilegale prilezli še komunisti in sprožili revolucijo. Po njej (in po koncu vojne) je sprva kazalo, da je revolucija poleg vseh drugih žrtev požrla tudi kulturni boj, kajti liberalce - tiste, ki niso emigrirali ali se uklonili novi metli - so praviloma justificirali, Cerkev pa se je morala za več desetletij vrniti v katakombe.

 

Komunizem je glede kulturnega boja prinesel varljiv občutek, da ga je "ukinil" oziroma da se je kulturni boj v t.i. brezrazredni družbi eshatološko izčrpal. Toda nič od tega se ni zgodilo; konflikt, ki je bil del genskega zapisa naše predvojne politične, kulturne, družbene in gospodarske elite, se je zgolj zamrznil v času in se po letu 1990 odtajal. V naslednjih tridesetih letih se je postopoma, ciklično ali priložnostno krepil ter ustvarjal nove družbene napetosti, ki praviloma eskalirajo ob pomembnih političnih dogodkih (volitve, referendumi, menjave vlade ipd.). Zategadelj ni prav nobeno presenečenje, da se je po odstopu veselega Kamničana v javnem prostoru ponovno vnel srdit kulturni boj, ki ga je tokrat sprožila radikalna levica s svojimi civilnodružbenimi sateliti. Povod za različne oblike demonstracij in protestov je bilo glasovanje o novem mandatarju Janezu Janši, ki ga večina levice in tudi določen del t.i. liberalne sredine aprioristično zavrača kot antidemokrata, nacionalista in po novem celo kot antimigrantskega politika.

 

 

Kar je dovoljeno levim, ni dovoljeno desnim?

 

Del parlamentarne opozicije (stranka Levica in nekaj posameznikov iz SMC in SD) je - podobno kot alternativci, ki so levičarskemu oblastnemu establishmentu hočeš nočeš lojalni že zaradi dolgoletnih proračunskih subvencij in prijateljskih razpisov - glede Janše zavzel tako radikalno stališče, da ni več nobenega manevrskega prostora za kompromise, kaj šele pragmatizem. Politika, ki sta dala prednost razumskim odločitvam, koristnim na državo, so denimo protestniki minuli petek malodane obredno usmrtili. Nič manj prizanesljivi niso bili do poslancev SMC, DeSUS in NSi, ki so po novem del vladne koalicije, v kateri bo imela prevladujoč položaj SDS. Ko gre za vprašanje svete jeze, gneva in sovraštva do tistih, ki niso na njihovi strani, radikalni levičarji ne poznajo milosti: v boju zoper demoniziranega politika ali njegovo stranko so namreč dovoljena vsa sredstva, pač skladno s temeljno doktrino vim vi repellit (klin se s klinom zbija). Če bi takšne zganjali desničarji, bi bile bržkone že izredne razmere.

 

Zaradi tega je izključevalnost za levico nekaj legitimnega, normalnega, takorekoč nujnega, saj naj bi se le tako zoperstavili t.i. skrajni desnici, medtem ko je še pred kratkim veljalo, da si politik, ki deluje izključevalno, zasluži izolacijo in bojkot. Kar je dovoljeno levim bogovom, ni dovoljeno desnim bikom. Cerar ja, Janša ne. Paradigma levičarskega dualizma je neverjetno enostavna in prav smešno enaka ponarodeli resnici, ki jo levica pripisuje Janši - da namreč deluje po načelu "kdor ni z mano, je proti meni".

 

O tem, kako zelo banalno je to zlo levičarskega kulturnega boja, sem se nehote prepričal tudi sam. To, kar boste zdaj prebrali, vas utegne malce šokirati. S preprostim sociološkim eksperimentom, ki ga nisem načrtoval, pač pa se je zgodil po spletu okoliščin, se je potrdila domneva, da v Sloveniji še vedno vlada (prikriti) ideološki apartheid, kajti če si levičar in si daš duška nad desnim politikom, jo odneseš neprimerno bolje, kot pa če si desničar in se lotiš levega politika. V mojem primeru sta bili "žrtvi" Miro Cerar in Janez Janša. Z obema se poznam približno enako dolgo, tj. četrt stoletja in obema smo na portalu+ v zadnjih petih letih, ko sem njegov urednik, posvetili kar nekaj vsebine.

 

Miro Cerar, s katerim sem od jeseni 2014 do spomladi 2015 sodeloval tudi "poslovno", saj sem mu napisal kak govor, je bil kot premier (2015-2018) pogosto deležen ostrih kritik portala+ oziroma njegovih piscev. Posebej smo se spravili nanj zaradi razmer v zdravstvu, kadrovanj in katastrofalnih odločitev glede arbitraže o meji s Hrvaško. V bistvu smo že ves čas napovedovali, da nas čaka strahovit poraz, mednarodna osamitev in sramota.

 

 

 

Dan, ki bo ostal zapisan v zgodovini

 

Konec januarja letos se je prerokba uresničila: Slovenija je pogorela na vsej črti, ko je Sodišče EU v Luksemburgu objavilo sodbo, iz katere je bilo možno razbratii, da je Slovenija tožila Hrvaško pred napačnim sodiščem in da se je sklicevala na napačen člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tistega žalostnega dne sem govoril z dvema slovenskima veleposlanikoma o debaklu v Luksemburgu; eden je vpil v slušalko, da nas je ta **** uničil, drugi pa je skoraj jokal, češ da smo največji luzerji v Evropi.

 

Če nekoga poznaš četrt stoletja, spremljaš njegov vstop v politiko, zavrneš ponudbo, da bi se mu pridružil, vendar nekaj časa ostaneš bližnji opazovalec, mu poskušaš kaj sugerirati, ga opozoriti na kak problem (novembra 2015 sem ga nekega večera spodbujal, naj sredi najhujše policijske stavke obišče policiste na južni meji, ki so se takrat soočali z migrantskim valom, naj jih gre pozdravit sredi hladne noči, jim prinese kak vroč čaj, se jim zahvali za njihovo delo, ampak brez medijskega pompa, morda le z enim uradnim fotografom, da ne bo izpadlo kot poceni samopromocija ...), mu napišeš kak govor, ki se mu dopade ... potem pa v nekem trenutku - kot da bi se vklopil nek program - taisti premier, človek, profesor, ki ga poznaš četrt stoletja, spremeni svoje obnašanje, začne sprejemati nenavadne, nelogične, slabe, katastrofalne odločitve ... 

 

Ko sem na tviterju objavil tisti grozni tvit "naj že kdo ustreli tega Cerarja", sem imel pred očmi zgolj in samo to: neznansko razočaranje nad nekom, ki ga poznam celo večnost in ki je mene in še marsikoga od starih prijateljev in kolegov presenetil, kaj presenetil, šokiral s svojim vodenjem slovenske zunanje politike. Stavek, v katerem sem figurativno "ubil" politika, ki je osebno odgovoren za popoln kolaps slovenske diplomacije, sem kasneje obžaloval, saj je bil preveč oseben, vendar je v tistem trenutku odražal mojo spontano reakcijo nad hladnim tušem iz Luksemburga. Izgubili smo vojno s Hrvaško zaradi tega, ker je ego Mira Cerarja povozil vsa opozorila relevantnih pravnikov in pravnih strokovnjakov.

 

 

Imamo pač dvojne standarde ...

 

Da imamo v tej državi v ustavi zakodirano svobodo izražanja, ki mi kot državljanu in komentatorju dovoljuje uporabljati tudi dramatično izrazoslovje, če je to v kontekstu dramatičnega časa, dogodka in prostora, so dežurni moralisti, Cerarjevi apologeti in varuhi javne morale seveda perfidno spregledali. Kajti po objavi mojega "ubijalskega tvita" se je usulo po meni; takšnega linča še nisem doživel v svoji karieri in ga res nikomur ne privoščim. Niso me toliko zmotili anonimneži s svojimi v glavnem neduhovitimi dovtipi, žaljivkami in namigovanji, kot sem bil presenečen nad privoščljivostjo in hudobijo določenih novinarskih kolegov. Kakšne kače! Kar tekmovali so v tem, kdo me bo hitreje ovadil, prijavil ali kako drugače denunciral. Očitno so nekateri res dolgo čakali na ta trenutek. Dobili so priložnost, ki so jo želeli izkoristiti, česar jim ne zamerim. Če so tako papeški, sem si rekel, potem bodo bržkone skočili v zrak tudi v primeru, ko bom "počil" koga drugega, recimo Janšo.

 

Pa sem v imenu politbiroja ustrelil še njega. (Ko smo že pri ekscesih: Slavoj Žižek je šel pred desetletjem v svoji provokaciji še dlje in je v nekem intervjuju predlagal, da bi Cankarjev dom v času, ko bi bili tam zbrani vsi kulturniki, enostavno vrgli v zrak z veliko bombo ...)

 

Nič se ni zgodilo. Na jugu poznajo legendaren stavek: Nikome ništa. Zavladala je pomenljiva tišina, kot da se je zdela ideja vsem mainstream medijem povsem normalna. Toda zakaj niso odreagirali tako tudi pri Cerarju? Ali pa vice versa - zakaj ob "streljanju" na Janšo niso skočili v zrak tako kot pri Miru Cerarju?!

 

Zato ne, ker imamo opravka s hipokrizijo in dvojo moralo. Kdor se javno postavi proti tako očitnim dvojnim standardom, licemerju in sprenevedanju, bo hitro zašel v težave, saj je pretežni del našega kulturnega in medijskega mainstreama še kako podrejen radikalni levičarski paradigmi. Če zraven prištejemo še mnogoštevilne civilnodružbene skupine in posameznike, ki svoje eksistence ne gradijo na trgu ponudbe in povpraševanja, ampak na državnih subvencijah, se mu res ne piše dobro. Kajti na koncu dneva ne gre za ideologijo, pač pa za - denar.

 

Levičarji so skočili v zrak, ker sem jih ujel v njihovi zlagani morali in jim nastavil ogledalo. To ne pomeni, da se ne bom kdaj lotil tudi desničarjev, toda tukaj in zdaj govorimo o radikalni levici, razvajenih in privilegiranih sinovih in hčerkah, ki postanejo zaripli v obraz, če jim kdo samo omeni državne subvencije oziroma proračunsko financiranje. Misleč, da so do teh virov upravičeni (self entitled), jih zdaj prevevata vedno večje nelagodje in strah, da bi jim Janša na oblasti ta denar vzel in ga namenil "svojim" ...

 

Za vsem tem sovraštvom, jezo in prezirom ni torej nič drugega kot strah pred izgubo privilegijev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.966
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.214
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.407
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.775
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.701
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.636
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.291
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.214
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.032