Razkrivamo

Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!

V preteklosti je vlada s projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja z milijoni evrov bolj ali manj prikrito dajala državno pomoč izbranim domačim izvajalcem. Še posebej tistim z dobrimi zvezami. Nekaj časa je bil to Škrabčev RIKO, ki pa ga je kasneje iz biznisa izrnil velenjski Esotech. Bržkone z razlogom: sin predsednika Esotechove uprave Jan Škoberne je vidni politik stranke SD, bil pa je tudi državni sekretar, poslanec in svetovalec ministra Jerneja Pikala. In ravno Pikalo je leta 2013 glede projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja potegnil zelo usodno potezo ...

26.02.2020 20:51
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   MZZ   mednarodno razvojna pomoč   Ukrajina   Zahodni Balkan   Janez Škrabec   RIKO   Esotech   Jan Škoberne   Jernej Pikalo   COBISS.Net   Zmago Jelinčič   vlada   CMSR   Miro Cerar   Branislav Rajić

Fotomontaža: portal+

Politično in finančno podporo širitvi mreže COBISS.Net sta najprej blokirala Jernej Pikalo in njegov svetovalec Jan Škoberne, ki je slučajno sin šefa uprave podjetja, ki je kasneje dobilo projekt v okviru mednarodne razvojne pomoči Slovenije. Čez nekaj let je Pikalo - v navezi s svojim državnim sekretarjem Jernejem Štromajerjem, znanim po izvirni božični poslanici kristjanom - blokiral tudi pobudo za vzpostavitev medresorske koordinacije pod okriljem kabineta predsednika vlade.

Po Zakonu o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije je cilj mednarodnega razvojnega sodelovanja prispevati k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospeševanje trajnostnega razvoja v partnerskih državah. Plemenito poslanstvo, ni kaj. Na papirju je vse brezhibno. Krovni strateški dokument mednarodnega razvojnega sodelovanja je Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju (vir), ki jo je sprejel državni zbor in med drugim opredeljuje prednostna vsebinska področja in geografska območja, kjer je lahko uradna razvojna pomoč učinkovita, odraža slovenske primerjalne prednosti in zmogljivosti ter zagotavlja podporo razvojnim prizadevanjem partnerskih držav. Gre torej za spodbujanje miroljubnih in vključujočih družb (s poudarkom na dobrem upravljanju, enakih možnostih, vključno z enakostjo spolov, ter kakovostnem izobraževanju), pa tudi za boj proti podnebnim spremembam (s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z naravnimi in energetskimi viri). Vendar v resnici ni vse tako čudovito in plemenito, kot to izgleda na prvi pogled.

 

Da je mednarodno razvojno sodelovanje za marsikoga tudi dober posel, smo na portalu+ sicer razkrili že aprila 2019 (vir); takrat smo poročali, kako je Cerarjeva vlada julija 2018 - torej že v času opravljanja t.i. tekočih poslov - v Načrt razvojnih programov 2018–2021 uvrstila kar 10 okoljskih projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja in zanje namenila 7,2 milijona evrov (vir). Gre za projekte, ki jih financira Ministrstvo za finance preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Največ sredstev (3 milijone) je takrat vlada namenila projektu izgradnje sončne elektrarne v ukrajinskemu Žitomirju, katerega izvajalec naj bi bilo podjetje RIKO. O njegovemu znamenitemu lastniku Janezu Škrabcu v poslovno-političnih krogih radi rečejo, da je res pravi mož za vse sisteme in vse vlade.

 

 

Ukrajina kot strateška partnerica

 

Pri Škrabcu oziroma njegovemu sodelovanju v projektu v Ukrajini pa se je malce zapletlo, saj je poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti skoraj istočasno na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje:

 

"Zakaj so ukrajinski posli podjetja RIKO d.o.o. in še koga, ki pri tem sodeluje, za Vlado RS pomembnejši od podpore razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor EU v okviru projekta COBISS.Net, katerega dosegljiv dolgoročni cilj je bil v regionalno informacijsko mrežo COBISS.Net povezati nekaj tisoč knjižnic izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih institucij v širši regiji?"

 

 

Janez Škrabec, RIKO, je bil nekaj časa glavni favorit projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja.

 

 

V odgovoru na navedeno vprašanje je vlada, ki jo je takrat že vodil Marjan Šarec, 9. maja 2019 pojasnila, kako Ministrstvo  za zunanje zadeve (MZZ) kot nacionalni koordinator za mednarodno razvojno sodelovanje v okviru svojih pristojnosti skrbi, da ministrstva, organi v sestavi in vladne službe financirajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki so v skladu z zakonodajnimi in s strateškimi dokumenti s tega področja:

 

"Projekt Izgradnja sončne elektrarne v Žitomirju je bil uvrščen v Program CMSR za obdobje 2017-2018 in je ocenjen v skladu s pravilnikom CMSR za ocenjevanje projektov uradne razvojne pomoči. Skladen je z vsebinskimi in geografskimi prioritetami slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja, saj se izvaja v državi, ki sodi med geografsko prioriteto mednarodnega razvojnega sodelovanja (Evropsko sosedstvo) na področju, ki predstavlja vsebinsko prednostno področje (podnebni ukrepi). Partnerska država projekt sofinancira v višini 69 odstotkov od vrednosti projekta."

 

V nadaljevanju vlada sledi mnenju MZZ in pojasnjuje, da je za financiranje aktivnosti, kot jih zajema projekt COBISS.Net, pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), za kar pa dejansko ni ne vsebinske in ne pravne podlage. Gre namreč za projekt, ki enakovredno zadeva izobraževanje, znanost, kulturo in mednarodne odnose, zato je potreben medresorski dogovor glede financiranja in izvedbe navedenega projekta. MZZ tega očitno ne zmore ali ne želi prepoznati in je leta 2017 birokratsko zavrnil tudi predlog MIZŠ, da MZZ umesti projekt COBISS.Net med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije in vzpostavi organizacijsko strukturo projekta, ki bo omogočala uresničitev zastavljenih ciljev projekta.

 

"Sredstva, ki jih dodeljuje Republika Slovenija za projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja v partnerskih državah, niso državna pomoč (poudarek uredništva portala+) slovenskim izvajalcem. Slovenija donacijo namenja partnerski državi v skladu s standardi in z načeli mednarodnega razvojnega sodelovanja, z njenimi potrebami in izraženim interesom. Partnerska država, ki takšen projekt sofinancira, najboljšega ponudnika izbere v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ki ureja javna naročila", je pojasnila vlada v odgovoru na Jelinčičevo poslansko vprašanje.

 

 

Državna pomoč slovenskim podjetjem? No ja ...

 

Na spletni strani CMSR lahko preberemo, da se s finančnimi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja (donacije in subvencioniranje obrestne mere kreditov) med drugim "povečuje konkurenčna sposobnost slovenskih podjetij, ki izvajajo projekte v deželah v razvoju". Kaj pa je to drugega kot državna pomoč slovenskim izvajalcem projektov? S tem načeloma ni nič narobe, vendar je problem dvojen: po eni strani krši načelno zavezo, da sredstva za mednarodno razvojno pomoč NISO državna pomoč slovenskim podjetjem (torej tudi Škrabčevemu Riku), obenem pa na podlagi preteklih odločitev hitro ugotovimo, da so bile takšne državne pomoči praviloma deležna "prijateljska" podjetja. Šlo je torej, če poenostavimo, za posel za izbrance.

 

Formalno gre vse skupaj sicer takole: prejemniki donacij so praviloma javni subjekti v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči Republike Slovenije, njihove predloge za sofinanciranje projektov zbira in analizira CMSR, ki lahko projekt sprejme in določi višino donacije, ali ga zavrne. Ob tem CMSR tudi prouči, kakšne so možnosti, da projekt izvede ustrezno usposobljeno slovensko podjetje oziroma konzorcij podjetji, ki ga vodi slovensko podjetje (vir). Če CMSR projekt sprejme in uvrsti v program financiranja, praviloma sledi še postopek vključitve projekta v proračunski Načrt razvojnih programov, s čimer vlada potrdi vir sofinanciranja projekta.

 

 

 

 

 

Glede izbire najboljšega ponudnika – izvajalca projekta pa ne drži vladno pojasnilo, da ga (vedno) izbere partnerska država, temveč ga lahko izbere tudi CMSR v dogovoru s prejemnikom donacije. Tako lahko na portalu javnih naročil www.enarocanje.si najdemo šest okoljskih projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, za katere je v obdobju 2017–2018 izvajalca izbral CMSR.  Seveda pa je vprašanje, kdo je izbran najprej - projekt ali potencialni izvajalec projekta.

 

 

Neuspešni projekti

 

Pri nekaterih projektih se očitno ne izteče vse po načrtih. Ministrstvu za zunanje zadeve smo s tem v zvezi poslali tri novinarska vprašanja in dobili zanimive odgovore:

 

1. V Poročilu o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2018, ki je bilo objavljeno decembra 2019 (vir). smo prebrali, da je CMSR v letu 2018 za projekt izgradnje sončne elektrarne v Žitomirju namenil 720.000 evrov, da pa projektne aktivnosti trenutno mirujejo. Če navedena opomba velja za december 2018, kakšno je trenutno stanje realizacije projekta?

 

Odgovor MZZ: "CMSR je sredstva Ministrstva za finance RS prejel na osnovi sklenjene donacijske pogodbe med CMSR in ukrajinskim javnim podjetjem Center investicij. Do zastoja aktivnosti je prišlo, ker investitorju ni uspelo zagotoviti njegovega dela potrebnih sredstev za realizacijo projekta v obliki komercialnega kredita. Ker investitor do izteka skrajnega roka ni izpolnil zahtevanih pogojev, je CMSR donatorsko pogodbo odpovedal in črpana sredstva za ta projekt vrnil v proračun RS, kar se bo odrazilo kot negativna vrednost uradne razvojne pomoči v Poročilu o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2020."

 

Očitna posledica našega neprijetnega novinarskega vprašanja je bil tudi umik (!) predstavitve projekta iz spletne strani CMSR.

 

 

2. Vlada je julija 2018 v Načrt razvojnih programov 2018–2021 med drugim uvrstila tudi projekta (1) Postavitev sortirne linije za mešane komunalne odpadke v občini Ključ (Bosna & Hercegovina) z donacijo 680.000 evrov in (2) Postavitev pretovorne postaje za mešani komunalni odpad v mestu Cetinje (Črna gora9 z donacijo 750.000 evrov. Oba projekta naj bi bila realizirana v obdobju 2018–2019, a na spletni strani CMSR ni informacij, da sta bila zaključena ali da sta v izvajanju. Kaj se dogaja z navedenima projektoma?

 

Odgovor MZZ: "Navedena projekta nista bila realizirana. Sofinanciranje obeh projektov je bilo predvideno za leti 2018 in 2019, vendar Občina Ključ ni uspela zagotoviti lastnih sredstev za sofinanciranje projekta, za projekt v Cetinju pa investitor ni uspel pravočasno pripraviti projektne dokumentacije, ki je osnova za izbor izvajalca. Predvidena donacija zaradi razlogov na strani prejemnikov, ki so hkrati sofinancerji in investitorji, ni bila izvedena, sredstva pa so bila preusmerjena na rezervne projekte, izbrane skladno z določili Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči."

 

 

3. Institut za ekološki inženiring, d.o.o. iz Maribora je v imenu CMSR decembra 2015 občini Srbobran v Vojvodini ponudil pomoč pri izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode v Srbobranu (vir). Občina Srbobran in CMSR sta decembra 2016 podpisala pogodbo o donaciji v višini 700.000 evrov (vir). Dva razpisa CMSR za izbiro izvajalca projekta sta bila neuspešna. Pred zaključkom tretjega razpisa je CMSR na portalu javnih naročil 29. 11. 2017 objavil obvestilo, da občina Srbobran ni pridobila kreditnih sredstev za financiranje naročila in zato naročnik odstopa od izvedbe predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi zaključnega računa Ministrstva za finance za leto 2018 lahko preberemo: "Projekt ni bil realiziran in je bil ukinjen že v letu 2017. Razlog je bila odločitev investitorja, da projekt izvede brez donacije RS oziroma da projekta ne izvede." Občina Srbobran je pogodbo o financiranju navedenega projekta 19. 6. 2019 podpisala z Upravo za kapitalska vlaganja AP Vojvodina (vir). Zakaj se je občina Srbobran odpovedala donaciji Republike Slovenije?

 

Odgovor MZZ: "Projekti, ki se sofinancirajo z donacijo RS preko CMSR, so po vsebini pretežno infrastrukturni projekti v javnem sektorju, zato se pripravljajo in izvajajo več let. V takšnem obdobju v praksi prihaja tudi do sprememb oblasti na državni ali lokalni ravni, s tem pa utegne priti tudi do preoblikovanja njihovih prednostnih nalog. V primeru navedenega projekta je do takšne spremembe prišlo tudi v Občini Srbobran, kjer je prejšnje vodstvo projekt ocenilo za prednostnega in zato na CMSR naslovilo uradno vlogo za sofinanciranje projekta z donacijo RS. Predlog je bil v nadaljnjih postopkih uvrščen v program CMSR za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja in kasneje izbran za sofinanciranje v letih 2016 in 2017. Novo občinsko vodstvo v zvezi s projektom ni več komuniciralo s CMSR, zato je bil v upanju na odziv potem, ko se nove občinske strukture utečejo, predviden začetek sofinanciranja projekta najprej zamaknjen v leto 2017, nato pa ukinjen. Občina Srbobran se uradno nikoli ni odpovedala donaciji Republike Slovenije, vendar tudi nikoli pozneje ni vzpostavila stika za morebitno nadaljevanje postopka.

Glede navedb, ki se nanašajo na Institut za ekološki inženiring d. o. o., pojasnjujemo, da CMSR kot izvajalec operativno-tehničnega dela mednarodnega razvojnega sodelovanja za Republiko Slovenijo nima posrednikov oziroma kakršnih koli pooblaščencev, ki bi v imenu ali za račun CMSR komunicirali z javnimi subjekti, saj je to vloga CMSR kot izvajalca v skladu z Zakonom o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije. Občasno se pojavljajo informacije o domnevni promociji podpore projektom z donacijskimi sredstvi RS, vendar do tega prihaja brez kakršnih koli podlag in pooblastil, pogosto pa so te informacije tudi delno ali v celoti netočne."

 

 

Če ni uspelo Škrabcu, bo Škobernetu

 

Če je Cerarjeva vlada leta 2018 največ finančne pomoči namenila projektu izgradnje sončne elektrarne v Žitomirju, katerega izvajalec naj bi bilo Škrabčev RIKO, pa je Šarčeva vlada lani največ sredstev namenila dvema projektoma, katerih izvajalec je velenjsko podjetje Esotech, d.d.,, ki je v lasti družine Škoberne (Jan Škoberne je tudi vidni politik stranke SD, njen bivši poslanec in bivši državni sekretar na Ministrstvu za kulturo). In sicer:

 

  • 2.840.756 evrov za rekonstrukcijo in nadgradnjo čistilne naprave v Žitomirju, Ukrajina (vir) in

 

  • 423.390 evrov za rekonstrukcijo in nadgradnjo obrata za čiščenje pitne vode Alagovac v občini Nevesinje, Bosna & Hercegovina (vir)

 

 

Za 1.388.669 evrov vreden projekt izgradnje reciklažnega dvorišča in pretovorne postaje Rožaje (Črna gora) pa izvajalec do tega trenutka še ni znan.

 

Težko je razumeti, da so čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodna omrežja in še kakšna sončna elektrarna paradni projekti mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije. Na spletni strani CMSR lahko preberemo, da "Republika Slovenija kot razvita država donatorka s sofinanciranjem izbranih razvojnih projektov preko CMSR izpolnjuje dane mednarodne zaveze, hkrati pa pridobiva mednarodni ugled in zunanjepolitični kapital". Je to res? Mar ne gre (tudi) za posle izbrancev pod krinko usmeritev slovenske zunanje politike in širjenja mednarodnega ugleda?

 

 

Iz grma ponovno skoči Škoberne

 

V primeru infrastrukturnega projekta COBISS.Net je vse skupaj precej manj zanimivo, saj ne gre za gradbeni posel ali inženiring, pri katerem je verjetno možno potegniti tudi lepo razliko v ceni, pač pa gre za povsem drugo zgodbo z dolgoročno vizijo in s prepoznavnim vplivom na vlogo in ugled Slovenije v državah Zahodnega Balkana. Leta 2011 je bil COBISS.Net v vladnem Akcijskem načrtu za Zahodni Balkan vključen med "najbolj aktualne projekte in dejavnosti", za katere je bilo ugotovljeno, "da predstavljajo veliko dodano vrednost dejavnostim RS na Zahodnem Balkanu".

 

Za uveljavitev COBISS v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška) je odločilna slovenska in mednarodna razvojna pomoč sodelujočim institucijam, ko morajo te zagotoviti pogoje za implementacijo sistemov COBISS in E-CRIS (nabava opreme, izobraževanje in druge spodbude). Temu sledi trajno mesečno zaračunavanje licenc za programsko opremo in drugih storitev javnega zavoda IZUM v Mariboru, s čimer se pokrivajo vsi z izvozom znanja povezani stroški tega zavoda in se ustvarja tudi neproračunski vir financiranja krepitve njegovih kadrovskih zmogljivosti itn.

 

V preteklosti so projekt COBISS.Net občasno finančno podprla različna ministrstva (gospodarsko, kmetijsko, za informacijsko družbo, znanost in tehnologijo, šolstvo in šport, obrambo, zunanje zadeve ...) in ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost), nakar je leta 2013 prišlo do usodnega preloma.

 

V letu 2013 oziroma 2014 sta namreč nadaljnjo politično in finančno podporo širitvi mreže COBISS.Net blokirala tedanji minister za izobraževanje znanost in šport Jernej Pikalo in njegov svetovalec Jan Škoberne (kot rečeno, morda ni naključje, da je Jan sin predsednika uprave podjetja Esotech, d.d.). Cerarjeva vlada tega problema ni bila sposobna rešiti in je zapravila tudi priložnost za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev iz programa IPA mimo standardnih razpisov Evropske komisije, celo ko je bil funkcijo nosilca projekta razvojne pomoči knjižnicam v ciljnih državah pripravljen prevzeti UNESCO (vir). Nato pa je ministrsko funkcijo ponovno prevzel Jernej Pikalo in s svojim državnim sekretarjem Jernejem Štromajerjem blokiral pobudo za vzpostavitev medresorske koordinacije pod okriljem kabineta predsednika vlade.

 

 

Zakaj je poslanec Branislav Rajić Bane na seji Odbora za zunanjo politiko blokiral podporo projektu COBISS.Net?

 

 

Več o preteklem dogajanju in predlogih za rešitev strateških razvojnih izzivov IZUM-a in projekta COBISS.Net lahko preberemo na spletni strani Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir). Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je 21. januarja 2020 obravnavala Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2018 in sprejela naslednji sklep (vir):

 

"Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve poziva Vlado RS, da pod okriljem Kabineta predsednika Vlade RS vzpostavi medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev javnega zavoda IZUM in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net ter da zadevni projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA."

 

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je navedeno poročilo in predlog podpore projektu COBISS.Net obravnaval na včerajšnji seji (26. februar 2020) in se že skoraj strinjal, da podobno kot državni svet podpre projekt COBISS.Net, vendar je v zadnjem hipu to preprečil mariborski poslanec Branislav Rajić (SMC) s svojo interpretacijo. Potem je predsednik odbora Jožef Horvat poskusil z alternativnim predlogom sklepa, in sicer da je treba preveriti poslovanje vseh zavodov, ki izvajajo mednarodno razvojno pomoč, čemur pa je nasprotoval Miro Cerar in zato sklep ni bil izglasovan (4:6). Odprto je ostalo tudi vprašanje, zakaj je minister Pikalo leta 2013 ta projekt blokiral.

 

 

ZAHTEVA ZA OBJAVO POPRAVKA

 

Spoštovani,
 
 
v članku z naslovom "Mednarodno razvojno sodelovanje: Čistilne naprave, sortirnice odpadkov, vodovodi, sončne elektrarne so idealen biznis za prijatelje!", objavljenem 26.02.2020 na Portalu Plus, je zapisanih več netočnih in lažnivih trditev. V skladu z Zakonom o medijih zahtevam objavo demantija.
 
 
1. Kot sodelavec v kabinetu ministra za izobraževanje, znanost in šport nisem z ničemer blokiral projekta Cobiss.net, prav tako nisem vplival na potek in koncept mednarodnega razvojnega sodelovanja.
 
2. S podjetjem Esotech, kjer ima moj oče manjšinski poslovni delež, poslovno ne sodelujem. S svojimi odločitvami ali vplivom v času, ko sem opravljal javne funkcije, nisem nikoli ustvarjal konkretnih priložnosti za navedeno ali kakšno drugo podjetje. 
 
3. Članek je očitno nastal na podlagi napačnih in žal zlonamernih interpretacij Tomaža Seljaka, ki se že vrsto let navidezno zavzema za projekt Cobiss.net, dejansko pa želi prevzeti funkcijo koordinatorja projekta v kabinetu predsednika vlade, čeprav pri tem ne uživa podpore niti javnega zavoda IZUM, ki je izvajalec projekta Cobiss.net.
 
 
Kot vselej, sem vedno na razpolago za vprašanja in pojasnila.
 
Jan Škoberne
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.551
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.859
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.809
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.672
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.481
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074