Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Renata Zamida bi zagotovo odletela s stolčka, če je ne bi na seji sveta z odločilnim glasom podpore rešil Slavko Pregl, zvesti sotrudnik bivšega predsednika Kučana, s katerim sta pred kratkim skupaj obiskala Boruta Pahorja in mu predstavila ideje z zvezi s knjigami. Pregl spada med posvečeno staro gardo, njegov sin Arjan pa je vrhunski slikar, mednarodno sicer še ne uveljevljen, a pravijo, da je le vprašanje časa, kdaj bo raztavljal v Tate Modern. Sin Arjan sicer precej časa nameni razširjanju ljubezni do desnice in na tviterju, baje pa povsem po krivici velja za "očkovega sinčka", saj je Slavko, ki se politično navdušuje nad stranko Levica, tudi do Renate na omenjeni seji sveta JAK pokazal očetovski odnos. Tega ni mogel spregledati nihče od prisotnih, kajti kljub temu, da je okaral Renatino nezakonito potezo in potratno direktorovanje, jo je naposled vzel v bran z argumentom, ob katerem bi se vsakomur orosile oči: punca se bo poboljšala, porkaduš, zato ni razlogov, da bi jo kaznovali z razrešitvijo!

In tako je tudi bilo. Preglove očetovske poteze nikoli ni razumela članica sveta Gabriela Babnik, ki je že 20. januarja letos pisarila ministru za kulturo Zoranu Pozniču in ga opozorila na kup problemov v zvezi z JAK (agencija nima veljavne dolgoročne strategije razvoja, kar je sicer krivdni razlog za razrešitev direktorice; nezakonito so bile ukinjene delovne štipendije; direktorica je nezakonito je oddala poslovne prostore agencije ipd.).

Opozorilom, pomisekom in svarilom navkljub je svet agencije s tesno večino, ki jo je zagotovil ravno Pregl, rešil direktorico Zamido. Očitno gre zdaj za vprašanje nove kohabitacije; ne le med očeti in sinovi, pač pa predvsem med dedki in vnuki oziroma vnukinjami. Stara garda posvečenih, med katero zagotovo spada tudi dedek Slavko, se namreč zaradi vsesplošnega razočaranja nad srednjo generacijo navdušuje nad otroki svojih otrok, zato odločno podpira stranko Levico in njene kadrovske bisere. Draga kosila v fensi restavracijah se pač mirno spregleda, saj gre vendar za najmlajšo generacijo salonskih levičarjev. Naj bi jedli kranjske klobase z zenfom in krompirjevo solato, ali kaj?

Vse skupaj bi počasi potonilo v pozabo, če se včeraj ne bi oglasil pisatelj Vlado Žabot. Ki ni kar nekdo, zato njegovo javno pismo z naslovom Stanje na javni agenciji za knjigo so dolžne raziskati pristojne institucije objavljamo na tem mestu in s tem tudi končujemo to humoresko, v katero bo moral poseči novi minister za kulturo (ki pa zanesljivo ne bo Mitja Čander):

Ob dejstvu, da je področje  knjige v Sloveniji tako z družbenega, gospodarskega kot tudi s političnega vidika marginalizirano, ko vsi kazalci stanja na tem področju strmo padajo, je pač tako Javni agenciji za knjigo RS (JAK) kot tudi Ministrstvu za kulturo RS (Mzk) težko pripisovati uspešno delo in pozitivne zasluge. Priznati sicer moram, da bi lahko bilo, ali da utegne biti še slabše – saj ne dvomim, da tudi v Sloveniji živi veliko ljudi, ki jim za knjigo kratko malo nikoli ni bilo in jim tudi nikoli ne bo mar. Takšni slovenski državljani se, kljub morebitnim visokim političnim ali javnim funkcijam, zelo verjetno marsičesa v zvezi s civilizacijskimi vrednotami, človečnostjo in slovenstvom pač  ne zavedajo dovolj. In jim glede tega najbrž ni pomoči.

Hkrati pa vendarle ni mogoče spregledati dejstva, da v Sloveniji živi dovolj ljudi, ki do slovenske knjige niso brezbrižni. Taki ljudje se tudi zavedajo, da področje slovenske knjige mora biti sistemsko in zakonsko urejeno – in da je seveda področno zakonodajo potrebno tudi spoštovati.

Vemo namreč, da na tem področju obstaja mnogo partikularnih zasebnih, poslovnih, skupinskih in, ne nazadnje, tudi političnih interesov. A to v resnici ni problem. Saj ti različni interesi v področje vnašajo določeno dinamiko in razvoj –  vendar le pod pogojem spoštovanja za vse enako veljavnih zakonov. Ta zaveza spoštovanja zakonov pa seveda še posebej velja za strokovne in politične urejevalce področja – torej za nosilce javnih funkcij v odgovornih institucijah, kot sta JAK in Mzk. Drugače ne gre. Zagotovo pa v prid področja slovenske knjige mora do sleherne nezakonitosti veljati ničelna toleranca vseh deležnikov. Sicer področju grozi zmeraj večja škoda in v končni posledici tudi razsulo.

Prav zaradi teh razlogov bi morale obstoječe nezakonite razmere na JAK resno skrbeti tako strokovno javnost na področju knjige kot tudi davkoplačevalce, saj porabljena javna sredstva ne služijo svojemu namenu (samo za tekoče poslovanje  na primer JAK letno porabi čez 900.000 evrov). Kot je ugotovilo Mzk, ki je po zakonu o JAK dolžno nadzirati "zakonitost, učinkovitost in uspešnost dela", namreč ta javna institucija ne posluje zakonito. Tega tudi   upravni organ, torej svet agencije, ki je direktorici pred kratkim sicer z enim večinskim glasom izglasoval zaupnico, ni zanikal. Odločil pa se je za neupoštevanje s strani kompetentne institucije ugotovljenih nezakonitosti – in s tem v odnosu do ustanovitelja ter slovenske strokovne in širše javnosti za te nezakonitosti prevzel odgovornost. Pri tem pa očitno zavestno prezrl, da je prav spoštovanje zakonodaje osnovni in nepogrešljivi pogoj za uspešno organiziranje  in uresničevaje  javnega interesa na področju knjige.

Ker je jasno, da slovenski javni interes na področju knjige spričo ugotovljenega netransparentnega in nezakonitega poslovanja JAK ne more biti uresničen, se je seveda potrebno vprašati, čemu služi kakršna koli interna ali javna podpora takemu poslovanju. Lahko sicer domnevam, da ima aktualno vodstvo JAK tudi svojo pozitivno plat. Vendar pa ob stanju na področju knjige kratko malo ni mogoče govoriti o njegovi uspešnosti. Zagotovo pa nima pravice do nezakonitega, netransparentnega in klientelističnega poslovanja. Takšne pravice mu tudi javna podpora neke skupine ustvarjalcev na področju knjige seveda ne more dodeliti. In je pri tem vsako nadaljnje javno prerekanje predvsem odveč. Saj so zadevo v imenu slovenske javnosti in v prid javnemu interesu na področju knjige v  skladu z veljavno zakonodajo tako ali tako dolžne raziskati in urediti pristojne institucije – v prvi vrsti torej KPK, Računsko sodišče RS in Mzk. Vzpostavitev zakonitega stanja na področju knjige pa je vsekakor primarni interes zainteresirane javnosti.

Vlado Žabot