Po tretji zaporedni zmagi je Bernie Sanders postal nesporni favorit: v Nevadi je porušil vse percepcije, ki so jih mesece ustvarjali etablirani mediji in demokratski politični esteblišment. Njegovo zmago je Chris Matthews, voditelj oddaje Hardball na televiziji MSNBC, primerjal z zavzetjem Francije s strani nacistične Nemčije poleti 1940 (vir). V smislu "konec je, Sanders je izvedel Blitzkrieg (bliskovita vojna), ni ga možno ustaviti". Sledil je izjemen odziv javnosti, v trendu je bil ključnik #FireChrisMatthews (vir), saj je Sanders Jud in njegova družina je izgubila veliko članov v nacističnih taboriščih. Kmalu za tem se mu je Chris Matthews javno opravičil in mu čestital za zmago (vir).

Sanders je zmagal več kot prepričljivo, dosegel je kar 21 % višjo podporo kot Joe Biden po številu glasov volivcev in prejel 66,66 % vseh razpoložljivih delegatov. Dokazal je, da njegova podpora ni omejena na 25 do 30 % in da ne drži teza, da ni nobenih možnosti, da osvoji več kot polovico delegatov do strankarske konvencije julija v Milwaukeeju, in s tem tudi predsedniško demokratsko nominacijo. In to v prvem glasovanju.

Rezultati caucusa v Nevadi (vir)

Razlog, zakaj je Sanders osvojil takšno število delegatov, je v tem, da so morali kandidati doseči vsaj 15 % podporo v posameznem okrožju. Kdor jo ni dosegel, ni bil upravičen do dodelitve delegatov. Izkazalo se je tudi, da se je Bernieju Sandersu najbolj povečala podpora v drugem glasovanju. To je po tem, ko se pri prvem glasovanju ugotovi, da posamezni kandidat ni dosegel meje 15 % odstotkov in njegovi volivci v drugem krogu potem podprejo nekoga drugega, ki je to mejo dosegel. Že samo to dejstvo demantira naslednjo percepcijo, in sicer, da se glasovi volivcev, ki podpirajo bolj sredinske kandidate, avtomatsko seštevajo in ne prehajajo k "demokratskemu socialistu" Sandersu.

Anketa, ki je bila izvedena v Nevadi po tem, ko so volivci zapustili prostore, kjer so se odvijali caucusi, je izmerila Sandersu največjo podporo tudi med volivci, ki se sami opredeljujejo kot zmerni – konservativni, in sicer v višini 24 %. To pa kaže na to, da ima vsak posameznik svojo definicijo tega, kaj je sredinsko, konservativno, liberalno, levo, itd. in da odločajo posamezni konkretni politični predlogi oziroma rešitve.

Favorit je znan - to je nesporno Bernie Sanders, ki si je ustvaril že precejšno prednost v nacionalnih anketah, in sicer 11,2 % z 29,2 % podpore. Sledi mu Joe Biden z 18 %, rast podpore se je tretjeuvrščenemu Michaelu Bloombergu ustavila na 14,4 %, Elizabeth Warren je na 12,4 %, Pete Buttigieg na 10 % in "naša" senatorka Amy Klobuchar na 5,4 % (vir).

Trend zadnjih 30 dni povprečja merjenja javnega mnenja na nacionalnem nivoju (vir).

Takšno razmerje med kandidati je imelo za posledico izjemno ostre napade na favorita na zadnjem soočenju demokratskih kandidatov v Južni Karolini, ki ga je gostila televizijska hiša CBS. Moderatorji so opravili izjemno slabo svoj posel in kandidati so govorili kar eden čez drugega (vir celoten posnetek).

Dinamika v boju za nominacijo se je izjemno spremenila: Bloombergova kampanja je v javnost lansirala lastno analizo, da bo verjetno Bernie Sanders po 3. marcu (po t.i. supertorku) vodil s kar 400 delegati naskoka pred ostalimi kandidati. To bi se naj zgodilo v primeru, da bi si še naprej glasove medsebojno jemali Michael Bloomberg, Joe Biden, Pete Buttigieg in Amy Klobuchar. Zato bi po njihovem bilo najbolje, da bi se vsi umaknili Bloombergu in tako omogočili njegovo direktno tekmo s Sandersom (vir). To se realno lahko zgodi samo na en način - da ostalim kandidatom zmanjka denarja, kajti Bloombergu ga namreč ne bo.

Donedavni predsedniški kandidat Andrew Yang je povedal, da je Bloomberg obvestil velike donatorje ostalih kandidatov (brez njih ni možno financirati kampanjo), da jih prenehajo financirati in da on ne potrebuje njihovega denarja (vir). Skratka, naj svoj denar prihranijo, ne financirajo nikogar in hkrati na ta način preprečijo nominacijo Sandersa. Zaenkrat očitno še ni bil uspešen, je pa Pete Buttigieg pozval prav Bloomberga, da se naj umakne iz kampanje, saj naj bi bilo z njim v tekmi nemogoče premagati Sandersa (vir).

Dejstvo je, da si je Bloomberg na dosedanjih dveh soočenjih naredil toliko škode, da bi bilo zanj bolje, če se jih sploh ne bi udeleževal (vir vir). Dvomim, da bi bila taktika Bloomberg sam proti Sandersu uspešna. Sanders je po zadnjih anketah prevzel vodstvo v afroameriški podpori, ki je prej zanesljivo pripadala Joeju Bidenu. Ta podpora je izjemno pomembna v naslednji zvezni državi, ki bo glasovala 29. februarja, tj. v Južni Karolini.

Južna Karolina in supertorek (Super Tuesday)

Na volitvah v Južni Karolini mora zmagati Joe Biden. V kolikor ne bo, ni več relevanten in se njegova kandidatura zagotovo tukaj konča. To bo njegov četrti poskus zavihteti se na predsedniški stol. Prvič je kandidiral leta 1984 in osvojil 1 samega delegata. Drugič leta 1988 in osvojil 2 delegata, leta 2008 nobenega. Zato zna biti njegova kandidatura letos najbolj uspešna, nikakor pa ne bo dosegel demokratske nominacije. Vsaj z glasovi volivcev ne.

Trenutno povprečje anket v Južni Karolini (vir).

Ni možno izključiti, da bo tudi v Južni Karolini slavil Sanders. Pri tem mu bo v veliko pomoč milijarder Tom Steyer, ki je veliko investiral ravno v tekmo v tej državi. Boljši rezultat kot doseže, večja verjetnost je za Sandersovo četrto zmago. Ostali kandidati nimajo podpore izven bele populacije in v Južni Karolini odločajo v večini Afroameričani. Je pa to zadnja od držav, v kateri ni na volilnem listu Bloomberga. Izpustil je prve štiri države in močno investiral v volitve 3. marca oziroma v t.i. Super Tuesday, ko se bo razdelilo 1357 delegatov oziroma kar ena tretjina. Največ delegatov bo na voljo v Kaliforniji, 415, nato sledi Teksas z 228. Kalifornija je še zlasti zanimiva, ker je potrebno doseči minimalno 15 % volilni prag, da ti dodelijo delegate. Nihče - razen Sandersa, po trenutnih anketah tega praga ne dosega. Zato obstaja verjetnost, da bo Sanders dobil kar vse - in to je tisto, na kar opozarja Bloomberg.

Povprečje anket in trend zadnjih 30 dni za Kalifornijo (vir).

Volitve v Teksasu bo izjemno zanimivo spremljati, ne samo sedaj pri demokratski nominaciji, temveč tudi pri splošnih volitvah. To je namreč tista ameriška zvezna država, ki zaradi demografskega trenda polzi iz rok republikancev in samo vprašanje je, če bo že letos v rokah demokratov. Populacija Hispanosov bo že leta 2022 večinska v državi. Sedaj jih je okoli 11,4 milijona in njihova populacija se vsako leto povečuje za 214.736 oziroma se je od leta 2010 do danes povečala kar za 1,9 milijona (vir). Vodstvo v anketah je tudi v Teksasu prevzel Sanders pred Bidenom. Chuck Rocha bo, kot kaže, uspel uresničiti svojo strategijo in Hispanose pripeljati pod Sandersov dežnik.

Povprečje anket in trend zadnjih 30 dni za Teksas (vir).

Bliža se bliskovit razplet izbora demokratskega kandidata za predsednika, ki se bo pomeril z Donaldom Trumpom. Velika verjetnost je, da se bosta z zmago Sandersa pri demokratih jeseni pomerila dva populista, ki imata edina za sabo množično gibanje in izjemno zveste privržence. Naj spomnim, da je za Donalda Trumpa v Iowi prišlo glasovati rekordno število ljudi v primerjavi z drugimi republikanci, ki so se potegovali za nov mandat (vir). Samo Trump in Sanders lahko napolnita stadion s svojimi privrženci. Komu jih bo uspelo pripeljati več na volišča 3. novembra letos, pa bomo še videli.