Razkrivamo

Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...

Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska Fianna Fáil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Féin, ki je dosegla najboljši rezultat na letošnjih splošnih volitvah na Irskem 8. februarja; njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate. To pa je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Obstaja globoko zakoreninjen strah pred Sinn Féin, da bi vstopila v vlado - strah pred posledicami, ki bi jih to imelo za Fine Gael in Fianno Fáil.

29.02.2020 02:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Irska   volitve   Sinn Féin   Leo Varedkar   Denis O'Brian   Taoiseach   Brexit   John Sweeney   IRA   Garry Adams   velika lakota  

Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA

V republiki Irski je bil med najbolj vidnimi rezultati zadnjih volitev znaten porast priljubljenosti levo usmerjene stranke Sinn Féin za 10,7 %. Rezultat ji je omogočil, da je v parlamentu pridobila 15 sedežev, skupno jih ima zdaj 37. Kot se dogaja po Evropi, je padec podpore na Irskem doletel ustanovitveni stranki Fine Gael, na oblasti od leta 2011, in Fianno Fáil; obe desnosredinski stranki sta na volitvah skupaj izgubili 19 sedežev. Liberalno-konservativni Fine Gael in republikanski Fianni Fáil ni uspelo zbrati 50 % prvih preferenčnih glasov, na volitvah 2007 pa sta jih zbrali skoraj 70 %. To pomeni, da celo s skupnimi močmi stranki s 73 izvoljenimi poslanci nimata potrebnih sedežev, da bi osnovali večinsko vlado – potrebnih je 80 sedežev. 

 

Medtem ko si v obeh strankah celijo rane, bosta vodstvi morda poskušali s snubljenjem stranke Zelenih, ki je – pohvalno – osredotočena na podnebne spremembe in je pridobila devet sedežev, zdaj jih ima skupno 12, kar je še vedno skromno. Te tri stranke so začele s pogovori prejšnji teden in bi lahko ustanovile vlado "velike koalicije", vendar je to še negotovo.

 

Fine Gael in Fianna Fáil očitno omalovažujeta Sinn Féin, z njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate, kar je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Poleg tega obstaja globoko zakoreninjen strah med ministri Fine Gael in Fianne Fáil o možnosti stranke levega centra, kot je Sinn Féin, da bi vstopila v vlado in posledic, ki bi jih vstop lahko imel za njih.

 

Vendar so namigovanja, odkar je Mary Lou McDonald februarja 2018 prevzela vodenje Sinn Féina od dolgoletnega predsednika Gerryja Adamsa, da se stranka postopno pomika bliže centru. Enainsedemdesetletni Adams iz Belfasta na severu Irske je predsedoval Sinn Féinu kar 34 let, s tem je eden izmed strankarskih voditeljev z najdaljšim stažem na svetu. Vse do njegovega umika pred dvema letoma so zahodni mediji in številne pomembne osebnosti ogorčeno in nepošteno napadali Adamsa, predvsem zaradi njegove obsežne zgodovine radikalnega boja za državljanske pravice in aktivizma v prvih bojnih vrstah, naperjenega proti britanski kolonialni oblasti in njenim pomočnikom. Adamsova politična prepričanja in njegovo nezaupanje do elite so obravnavali kot grožnje za irski establišment. 

 

Adamsa so 14. marca 1984 skoraj ubili, ko ga je v vrat, ramo in roko ustrelil pripadnik Ulsterske obrambne zveze (UDA), morilske paravojaške skupine, ki jo je podpirala Velika Britanija. Poskus umora Adamsa in treh njegovih kolegov je bil izpeljan ob pomoči britanske vojske in obveščevalne službe. Omogoča vpogled v razmere na terenu v tistem času. Šest tednov pred tem atentatom je Adams ocenil, da ima 90-odstotno možnost, da ga bodo na koncu ubili. Pozneje je preživel še več poskusov atentata, vključno napad z ročno bombo, ki so jo vrgli v njegov dom. 

 

Večino teh incidentov so pometli pod preprogo. Nenavadno je, da je samo pet dni po streljanju leta 1984 Adams hodil naokoli popolnoma oblečen in brez varstva, kar je bil jasen dokaz, da se ni dal ustrahovati. Adams je priznal, da so britanske obveščevalne službe, kot je dejal, "hotele mene in moje tovariše spraviti s poti" s pomočjo lojalističnih privržencev, kot je UDA, ki je opravila umazano delo (kot je to storila tudi drugod).

 

 

Sinn Féin kot (zdrava leva) alternativa

 

Če se vrnemo k volitvam, pomembnega dela irskega prebivalstva ne moremo opisati kot radikalnega ali levo usmerjenega. Kljub nazadovanju Fine Gaela in Fianne Fáil se je več kot 40 % volivcev (skoraj milijon ljudi) odločilo podpreti ti dve stranki, brez ozira na njihovo škodljivo politiko. Nekateri od tistih, ki so izbrali Sinn Féin, tega niso naredili zaradi simpatije do levičarjev, temveč iz frustracije zaradi nesposobnosti tradicionalne stranke in želje po spremembi. Precejšen delež novih volivcev Sinn Féina je na volitvah leta 2016 podprl Fine Gael ali Fianno Fáil.

 

Ključni razlog, da je znaten del irske javnosti skozi generacije ostal previden, je dolgotrajna prisotnost katoliške cerkve v skoraj vsakem kraju, mestu in vasi. Desetletja se je katoliška cerkev trdno oklepala tudi šolskega sistema, ki je vprašljive kakovosti sam po sebi, brez učencev, ki bi bili tudi indoktrinirani skozi krščanstvo rimske dobe, z vso njegovo ponižnostjo in hlapčevstvom. Na Irskem je vpliv katolicizma začel upadati šele v pretekli generaciji, spodkopali so ga škandali in njegova nezmožnost prilagajanja nastajajočim prepričanjem, kot se je razkrilo skozi togo stališče Cerkve na volitvah o legalizaciji splava leta 2018, za katero je glasovalo dve tretjini volivcev. Vseeno ohranja Cerkev na Irskem velik del moči, 36 % ljudi še vedno vsak teden hodi k maši, 78 % se jih opredeljuje za katolike. 

 

Irska je doživela velike spremembe zaradi svoje zemljepisne lege, saj leži poleg Velike Britanije, ki je bila mnogo generacij, vse do zgodnjih let 20. stoletja, eden od vodilnih svetovnih imperijev. Od leta 1801 do 1922 so Irski kot delu "Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske" vladali neposredno iz Londona. Britanska vlada je imela osrednjo vlogo tudi pri drastični zaostritvi največje tragedije v irski zgodovini: Veliki lakoti (1845–1851), v kateri je zaradi množičnega stradanja ali bolezni umrlo več kot milijon ljudi. O teh groznih dogodkih je danes skoraj nemogoče razmišljati v družbi, prepolni hrane vseh vrst. 

 

Osnovni vzrok za Veliko lakoto je bil naraven pojav, krompirjeva plesen, ki je zajela dele Evrope, najhuje Irsko, ki je bila v glavnem odvisna od enega samega pridelka, krompirja, politike, ki jo je vodil London. Razen tega je kapitalistični gospodarski sistem britanske vlade pod premierjem Johnom Russellom in njegovimi namerno mizernimi blažilnimi ukrepi veliko prispeval h katastrofi. Irsko prebivalstvo je leta 1840, pet let pred Veliko lakoto, štelo več kot osem milijonov ljudi. Do leta 1850 je upadlo na pet milijonov, kajti mnogi, ki niso umrli zaradi stradanja in nalezljivih bolezni, so emigrirali v Ameriko

 

London je imel ključno vlogo tudi pri delitvi Irske leta 1921, ki velja še danes – skupaj z netenjem socialnih nemirov, ki so se dogajali na severu Irske od sredine do konca 20. stoletja, ki so povzročili smrti več stotin ljudi, neupravičeno strogost in sektaštvo. Med vojno na severu Irske, ki se je uradno končala leta 1998, so zloglasne lojalistične paravojaške skupine, ki so jih podpirali Britanci, ubile skoraj 900 ljudi, 85,5 % žrtev je bilo civilistov. Treba je priznati, da so se zločini dogajali na obeh straneh, včasih v nasilnih sporih. V jedru tega pretresa je stal duh britanskega gospostva na severu Irske.

 

 

Irska republikanska armada (IRA)

 

Irska republikanska armada (IRA, veja paravojaških organizacij, ustanovljena v začetku 20. stoletja, je bila osnovana kot odgovor na nadzor Londona nad Irsko. Med Irinim obstojem, vključno z njenimi ločenimi skupinami, je bilo narejenih nekaj resnih napačnih sodb, med vojno proti britanski nadvladi pa so se občasno dogajala grozodejstva. Kakorkoli, Irine akcije so bile komaj delček tako uničevalne kot zločini, ki so jih na Irskem povzročili britanski ukrepi. Množični mediji v Britaniji in na Irskem že dolga leta pripadnike Ire opisujejo kot prave kriminalce, kar je daleč od resnice.

 

Medtem čas teče in okoliščine se spreminjajo. Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA. Kljub uporabnosti ima HDI nekaj pomanjkljivosti in ne upošteva naraščajočega brezdomstva, naraščanja neenakosti, uporabe drog in problemov zaradi iger na srečo. V zvezi s padcem podpore strankama Fine Gael in Fianna Fáil so med razlogi zanj njuna podpora izvajanju ostrih varčevalnih ukrepov, ki so sledili recesiji pred več kot desetletjem. 

 

Poleg tega se je reševanje bank izvedlo na račun prebivalstva, kajti mnogo krivcev, odgovornih za finančni zlom, jo je odneslo brez kazni. Na volilno telo je vplivalo tudi nazadovanje zdravstvenih standardov in namerni napadi na socialno varnost, ki v povezavi z naraščajočimi stroški stanovanjskih najemnin in vzdrževanja hiš dodatno razjedajo demokracijo.

 

 

Irska in globalna kriza

 

Dejansko pa je potekal razredni boj. Splošne posledice le-tega so v Evropi celo hujše kot v Ameriki. Evropska unija je izvajala nepotrebne, samouničevalne ukrepe pod vodstvom avtokratske in neizvoljene trojke (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). To pa je destabiliziralo same temelje EU. Vladne stranke so enostavno nepripravljene, ali morda nezmožne, spoprijeti se z omenjenimi krizami v državi, kot je Irska, ki je preplavljena z denarjem – od katerega se največji del steka v zgornjih 10 % družbe.

 

Med volilno kampanjo se je Sinn Féin osredotočila na zadeve, ki so neposredno pomembne za ljudi, kot sta zdravstvena in stanovanjska katastrofa, in v volilnih skrinjicah požela bogate nagrade. Vendar je Sinn Féinova strategija o podnebnih spremembah precej manj spodbudna, po ocenah podnebnih strokovnjakov, vključno z Johnom Sweeneyem, mednarodno priznanim klimatologom, je uvrščena le nekoliko višje od Fine Gael in Fiane Fàil. 

 

Tik pred volitvami je Brexit pomenil glavno skrb le za pičle 3 % irskih volivcev. Brexit se pri strankah in v medijih ni pogosto pojavljal kot osrednja tema, ker ni bil neposredno povezan s ključnimi vprašanji, in že postaja drugotna zadeva. Bolj zaskrbljujoče je, da so bile za samo 6 % vprašanih ljudi podnebne spremembe ključno vprašanje. Pomankanje zavedanja o podnebnih spremembah je vsaj delno posledica endemičnih pomanjkljivosti irske države, ki ji v neobičajni meri vlada kombinacija močnih mednarodnih korporacij in birokracija EU, ki v veliki meri nadzoruje vladno politiko. Medijsko poročanje o klimatskih spremembah, ki je na Irskem nezadostno, je bistveni razlog, zakaj se javnost večinoma ne zaveda, kako zaskrbljujoče so okoljske težave.

 

 

Ali Ircev podnebne spremembe ne brigajo?

 

Podnebne spremembe povzročajo etična in moralna vprašanja, na katera je komaj mogoče zadovoljivo odgovoriti. Irska ima še vedno enega najslabših rekordov podnebnih sprememb v Evropi, kar škodi ugledu države, da ne omenjamo sokrivde v svetovni podnebni krizi. Ni naključje, da Irska, pomemben zobnik v neoliberalnem stroju, hudo zaostaja s svojimi obveznostmi do okolja. V prejšnjem stoletju se je sedemdesetih letih kot odgovor na ljudski aktivizem šestdesetih let pojavila neoliberalna ideologija – med drugim je zelo povečala zasebno moč in koncentracijo bogastva –, ki je bila odločilni dejavnik človekove nesposobnosti, da bi se spopadel s klimatskimi spremembami, ali zmanjšal možnost jedrske vojne.

 

Podnebne spremembe že imajo strašne posledice za prebivalstvo Azije, Afrike in drugod, od katerih je večina najmanj prispevala k temu problemu. Dolga leta je Irska proizvajala več toplogrednih plinov kot 400 milijonov najrevnejšega prebivalstva na zemlji, o čemer se redko poroča. 

Zlasti zgovoren je irski prispevek v Zeleni podnebni sklad (GCF), mednarodni organ OZN, ki so ga ustanovili decembra 2010, da bi iz držav prvega sveta (največje onesnaževalke) pošiljali denar manj razvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Do konca leta 2016 je Švedska v ta sklad prispevala 46,65 evrov per capita, Danska 9,33 evrov, medtem ko je Irska vplačala bednih 0,53 evrov. To kaže brezsramno zaničevanje okolja in tistih, ki najbolj trpijo, kar je klasični znak neoliberalne dobe. 

 

Na Irskem so največja podjetniška davčna nebesa na svetu, pred Singapurjem, Švico in Nizozemsko. Nizka davčna stopnja od dohodkov pravnih oseb – 12,5 % – se brezobzirno izkorišča, zaradi česar država postaja svetišče za močne in neodgovorne multinacionalke (Google, Facebook, Apple itd.), kar je mednarodno dobro znano. Eden prvih izletov premierja (irsko Taoiseach; izg. ti:šhk) Lea Varadkarja v tujino je bil novembra 2017 na zahodno ameriško obalo zaradi "trgovinske misije", kjer se je takoj sestal z vodilnimi Microsofta, Googla, Facebooka in Appla.

 

Kar zadeva tisk, je na Irskem ena najvišjih koncentracij medijskega lastništva katerekoli tako imenovane demokracije, velik delež je v rokah oseb, kot je milijarder Denis O'Brien. Slednji uživa v odnosih z mogočno družino Clinton. Med drugim je prispeval milijone dolarjev v dobrodelni Sklad Billa, Hillary in Chelsea Clinton. Donald Trump, milijarder in takratni predsedniški kandidat, je povezal tekmico Hillary Clinton z O'Brienom, da bi ji tako poskusil škodovati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.821
02/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.855
03/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.814
04/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.739
05/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.798
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.970
07/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.388
08/
Svoboda izražanja: "Ko jebe papeža!" ali zakaj Assange še vedno gnije v zaporu?
Ana Jud
Ogledov: 1.045
09/
Ali EU sploh zanimajo svoboda in človekove pravice, ko sklepa sporazume s Kitajsko?
Keith Miles
Ogledov: 756
10/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.380