Razkrivamo

Irske volitve 2020: Zanimive podobnosti s Slovenijo, ko gre za izključevanje ...

Konservativno-liberalna Fine Gael in republikanska Fianna Fáil omalovažujeta levosredinsko stranko Sinn Féin, ki je dosegla najboljši rezultat na letošnjih splošnih volitvah na Irskem 8. februarja; njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate. To pa je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Obstaja globoko zakoreninjen strah pred Sinn Féin, da bi vstopila v vlado - strah pred posledicami, ki bi jih to imelo za Fine Gael in Fianno Fáil.

29.02.2020 02:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   Irska   volitve   Sinn Féin   Leo Varedkar   Denis O'Brian   Taoiseach   Brexit   John Sweeney   IRA   Garry Adams   velika lakota  

Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA

V republiki Irski je bil med najbolj vidnimi rezultati zadnjih volitev znaten porast priljubljenosti levo usmerjene stranke Sinn Féin za 10,7 %. Rezultat ji je omogočil, da je v parlamentu pridobila 15 sedežev, skupno jih ima zdaj 37. Kot se dogaja po Evropi, je padec podpore na Irskem doletel ustanovitveni stranki Fine Gael, na oblasti od leta 2011, in Fianno Fáil; obe desnosredinski stranki sta na volitvah skupaj izgubili 19 sedežev. Liberalno-konservativni Fine Gael in republikanski Fianni Fáil ni uspelo zbrati 50 % prvih preferenčnih glasov, na volitvah 2007 pa sta jih zbrali skoraj 70 %. To pomeni, da celo s skupnimi močmi stranki s 73 izvoljenimi poslanci nimata potrebnih sedežev, da bi osnovali večinsko vlado – potrebnih je 80 sedežev. 

 

Medtem ko si v obeh strankah celijo rane, bosta vodstvi morda poskušali s snubljenjem stranke Zelenih, ki je – pohvalno – osredotočena na podnebne spremembe in je pridobila devet sedežev, zdaj jih ima skupno 12, kar je še vedno skromno. Te tri stranke so začele s pogovori prejšnji teden in bi lahko ustanovile vlado "velike koalicije", vendar je to še negotovo.

 

Fine Gael in Fianna Fáil očitno omalovažujeta Sinn Féin, z njo se nočeta niti pogajati. To kaže nespoštovanje 24,5 % irskih volivcev (več kot pol milijona ljudi), ki so prednostno glasovali za Sinn Féinove kandidate, kar je večji odstotek v primerjavi s tistimi, ki so volili bodisi Fine Gael (20,9 %) bodisi Fianno Fáil (22,2 %). Poleg tega obstaja globoko zakoreninjen strah med ministri Fine Gael in Fianne Fáil o možnosti stranke levega centra, kot je Sinn Féin, da bi vstopila v vlado in posledic, ki bi jih vstop lahko imel za njih.

 

Vendar so namigovanja, odkar je Mary Lou McDonald februarja 2018 prevzela vodenje Sinn Féina od dolgoletnega predsednika Gerryja Adamsa, da se stranka postopno pomika bliže centru. Enainsedemdesetletni Adams iz Belfasta na severu Irske je predsedoval Sinn Féinu kar 34 let, s tem je eden izmed strankarskih voditeljev z najdaljšim stažem na svetu. Vse do njegovega umika pred dvema letoma so zahodni mediji in številne pomembne osebnosti ogorčeno in nepošteno napadali Adamsa, predvsem zaradi njegove obsežne zgodovine radikalnega boja za državljanske pravice in aktivizma v prvih bojnih vrstah, naperjenega proti britanski kolonialni oblasti in njenim pomočnikom. Adamsova politična prepričanja in njegovo nezaupanje do elite so obravnavali kot grožnje za irski establišment. 

 

Adamsa so 14. marca 1984 skoraj ubili, ko ga je v vrat, ramo in roko ustrelil pripadnik Ulsterske obrambne zveze (UDA), morilske paravojaške skupine, ki jo je podpirala Velika Britanija. Poskus umora Adamsa in treh njegovih kolegov je bil izpeljan ob pomoči britanske vojske in obveščevalne službe. Omogoča vpogled v razmere na terenu v tistem času. Šest tednov pred tem atentatom je Adams ocenil, da ima 90-odstotno možnost, da ga bodo na koncu ubili. Pozneje je preživel še več poskusov atentata, vključno napad z ročno bombo, ki so jo vrgli v njegov dom. 

 

Večino teh incidentov so pometli pod preprogo. Nenavadno je, da je samo pet dni po streljanju leta 1984 Adams hodil naokoli popolnoma oblečen in brez varstva, kar je bil jasen dokaz, da se ni dal ustrahovati. Adams je priznal, da so britanske obveščevalne službe, kot je dejal, "hotele mene in moje tovariše spraviti s poti" s pomočjo lojalističnih privržencev, kot je UDA, ki je opravila umazano delo (kot je to storila tudi drugod).

 

 

Sinn Féin kot (zdrava leva) alternativa

 

Če se vrnemo k volitvam, pomembnega dela irskega prebivalstva ne moremo opisati kot radikalnega ali levo usmerjenega. Kljub nazadovanju Fine Gaela in Fianne Fáil se je več kot 40 % volivcev (skoraj milijon ljudi) odločilo podpreti ti dve stranki, brez ozira na njihovo škodljivo politiko. Nekateri od tistih, ki so izbrali Sinn Féin, tega niso naredili zaradi simpatije do levičarjev, temveč iz frustracije zaradi nesposobnosti tradicionalne stranke in želje po spremembi. Precejšen delež novih volivcev Sinn Féina je na volitvah leta 2016 podprl Fine Gael ali Fianno Fáil.

 

Ključni razlog, da je znaten del irske javnosti skozi generacije ostal previden, je dolgotrajna prisotnost katoliške cerkve v skoraj vsakem kraju, mestu in vasi. Desetletja se je katoliška cerkev trdno oklepala tudi šolskega sistema, ki je vprašljive kakovosti sam po sebi, brez učencev, ki bi bili tudi indoktrinirani skozi krščanstvo rimske dobe, z vso njegovo ponižnostjo in hlapčevstvom. Na Irskem je vpliv katolicizma začel upadati šele v pretekli generaciji, spodkopali so ga škandali in njegova nezmožnost prilagajanja nastajajočim prepričanjem, kot se je razkrilo skozi togo stališče Cerkve na volitvah o legalizaciji splava leta 2018, za katero je glasovalo dve tretjini volivcev. Vseeno ohranja Cerkev na Irskem velik del moči, 36 % ljudi še vedno vsak teden hodi k maši, 78 % se jih opredeljuje za katolike. 

 

Irska je doživela velike spremembe zaradi svoje zemljepisne lege, saj leži poleg Velike Britanije, ki je bila mnogo generacij, vse do zgodnjih let 20. stoletja, eden od vodilnih svetovnih imperijev. Od leta 1801 do 1922 so Irski kot delu "Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske" vladali neposredno iz Londona. Britanska vlada je imela osrednjo vlogo tudi pri drastični zaostritvi največje tragedije v irski zgodovini: Veliki lakoti (1845–1851), v kateri je zaradi množičnega stradanja ali bolezni umrlo več kot milijon ljudi. O teh groznih dogodkih je danes skoraj nemogoče razmišljati v družbi, prepolni hrane vseh vrst. 

 

Osnovni vzrok za Veliko lakoto je bil naraven pojav, krompirjeva plesen, ki je zajela dele Evrope, najhuje Irsko, ki je bila v glavnem odvisna od enega samega pridelka, krompirja, politike, ki jo je vodil London. Razen tega je kapitalistični gospodarski sistem britanske vlade pod premierjem Johnom Russellom in njegovimi namerno mizernimi blažilnimi ukrepi veliko prispeval h katastrofi. Irsko prebivalstvo je leta 1840, pet let pred Veliko lakoto, štelo več kot osem milijonov ljudi. Do leta 1850 je upadlo na pet milijonov, kajti mnogi, ki niso umrli zaradi stradanja in nalezljivih bolezni, so emigrirali v Ameriko

 

London je imel ključno vlogo tudi pri delitvi Irske leta 1921, ki velja še danes – skupaj z netenjem socialnih nemirov, ki so se dogajali na severu Irske od sredine do konca 20. stoletja, ki so povzročili smrti več stotin ljudi, neupravičeno strogost in sektaštvo. Med vojno na severu Irske, ki se je uradno končala leta 1998, so zloglasne lojalistične paravojaške skupine, ki so jih podpirali Britanci, ubile skoraj 900 ljudi, 85,5 % žrtev je bilo civilistov. Treba je priznati, da so se zločini dogajali na obeh straneh, včasih v nasilnih sporih. V jedru tega pretresa je stal duh britanskega gospostva na severu Irske.

 

 

Irska republikanska armada (IRA)

 

Irska republikanska armada (IRA, veja paravojaških organizacij, ustanovljena v začetku 20. stoletja, je bila osnovana kot odgovor na nadzor Londona nad Irsko. Med Irinim obstojem, vključno z njenimi ločenimi skupinami, je bilo narejenih nekaj resnih napačnih sodb, med vojno proti britanski nadvladi pa so se občasno dogajala grozodejstva. Kakorkoli, Irine akcije so bile komaj delček tako uničevalne kot zločini, ki so jih na Irskem povzročili britanski ukrepi. Množični mediji v Britaniji in na Irskem že dolga leta pripadnike Ire opisujejo kot prave kriminalce, kar je daleč od resnice.

 

Medtem čas teče in okoliščine se spreminjajo. Glede na indeks Združenih narodov o človekovem razvoju (HDI) ima zdaj Irska tretji najboljši življenjski standard na svetu, celo višjega od Nemčije, Švedske in ZDA. Kljub uporabnosti ima HDI nekaj pomanjkljivosti in ne upošteva naraščajočega brezdomstva, naraščanja neenakosti, uporabe drog in problemov zaradi iger na srečo. V zvezi s padcem podpore strankama Fine Gael in Fianna Fáil so med razlogi zanj njuna podpora izvajanju ostrih varčevalnih ukrepov, ki so sledili recesiji pred več kot desetletjem. 

 

Poleg tega se je reševanje bank izvedlo na račun prebivalstva, kajti mnogo krivcev, odgovornih za finančni zlom, jo je odneslo brez kazni. Na volilno telo je vplivalo tudi nazadovanje zdravstvenih standardov in namerni napadi na socialno varnost, ki v povezavi z naraščajočimi stroški stanovanjskih najemnin in vzdrževanja hiš dodatno razjedajo demokracijo.

 

 

Irska in globalna kriza

 

Dejansko pa je potekal razredni boj. Splošne posledice le-tega so v Evropi celo hujše kot v Ameriki. Evropska unija je izvajala nepotrebne, samouničevalne ukrepe pod vodstvom avtokratske in neizvoljene trojke (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad). To pa je destabiliziralo same temelje EU. Vladne stranke so enostavno nepripravljene, ali morda nezmožne, spoprijeti se z omenjenimi krizami v državi, kot je Irska, ki je preplavljena z denarjem – od katerega se največji del steka v zgornjih 10 % družbe.

 

Med volilno kampanjo se je Sinn Féin osredotočila na zadeve, ki so neposredno pomembne za ljudi, kot sta zdravstvena in stanovanjska katastrofa, in v volilnih skrinjicah požela bogate nagrade. Vendar je Sinn Féinova strategija o podnebnih spremembah precej manj spodbudna, po ocenah podnebnih strokovnjakov, vključno z Johnom Sweeneyem, mednarodno priznanim klimatologom, je uvrščena le nekoliko višje od Fine Gael in Fiane Fàil. 

 

Tik pred volitvami je Brexit pomenil glavno skrb le za pičle 3 % irskih volivcev. Brexit se pri strankah in v medijih ni pogosto pojavljal kot osrednja tema, ker ni bil neposredno povezan s ključnimi vprašanji, in že postaja drugotna zadeva. Bolj zaskrbljujoče je, da so bile za samo 6 % vprašanih ljudi podnebne spremembe ključno vprašanje. Pomankanje zavedanja o podnebnih spremembah je vsaj delno posledica endemičnih pomanjkljivosti irske države, ki ji v neobičajni meri vlada kombinacija močnih mednarodnih korporacij in birokracija EU, ki v veliki meri nadzoruje vladno politiko. Medijsko poročanje o klimatskih spremembah, ki je na Irskem nezadostno, je bistveni razlog, zakaj se javnost večinoma ne zaveda, kako zaskrbljujoče so okoljske težave.

 

 

Ali Ircev podnebne spremembe ne brigajo?

 

Podnebne spremembe povzročajo etična in moralna vprašanja, na katera je komaj mogoče zadovoljivo odgovoriti. Irska ima še vedno enega najslabših rekordov podnebnih sprememb v Evropi, kar škodi ugledu države, da ne omenjamo sokrivde v svetovni podnebni krizi. Ni naključje, da Irska, pomemben zobnik v neoliberalnem stroju, hudo zaostaja s svojimi obveznostmi do okolja. V prejšnjem stoletju se je sedemdesetih letih kot odgovor na ljudski aktivizem šestdesetih let pojavila neoliberalna ideologija – med drugim je zelo povečala zasebno moč in koncentracijo bogastva –, ki je bila odločilni dejavnik človekove nesposobnosti, da bi se spopadel s klimatskimi spremembami, ali zmanjšal možnost jedrske vojne.

 

Podnebne spremembe že imajo strašne posledice za prebivalstvo Azije, Afrike in drugod, od katerih je večina najmanj prispevala k temu problemu. Dolga leta je Irska proizvajala več toplogrednih plinov kot 400 milijonov najrevnejšega prebivalstva na zemlji, o čemer se redko poroča. 

Zlasti zgovoren je irski prispevek v Zeleni podnebni sklad (GCF), mednarodni organ OZN, ki so ga ustanovili decembra 2010, da bi iz držav prvega sveta (največje onesnaževalke) pošiljali denar manj razvitim državam za boj proti podnebnim spremembam. Do konca leta 2016 je Švedska v ta sklad prispevala 46,65 evrov per capita, Danska 9,33 evrov, medtem ko je Irska vplačala bednih 0,53 evrov. To kaže brezsramno zaničevanje okolja in tistih, ki najbolj trpijo, kar je klasični znak neoliberalne dobe. 

 

Na Irskem so največja podjetniška davčna nebesa na svetu, pred Singapurjem, Švico in Nizozemsko. Nizka davčna stopnja od dohodkov pravnih oseb – 12,5 % – se brezobzirno izkorišča, zaradi česar država postaja svetišče za močne in neodgovorne multinacionalke (Google, Facebook, Apple itd.), kar je mednarodno dobro znano. Eden prvih izletov premierja (irsko Taoiseach; izg. ti:šhk) Lea Varadkarja v tujino je bil novembra 2017 na zahodno ameriško obalo zaradi "trgovinske misije", kjer se je takoj sestal z vodilnimi Microsofta, Googla, Facebooka in Appla.

 

Kar zadeva tisk, je na Irskem ena najvišjih koncentracij medijskega lastništva katerekoli tako imenovane demokracije, velik delež je v rokah oseb, kot je milijarder Denis O'Brien. Slednji uživa v odnosih z mogočno družino Clinton. Med drugim je prispeval milijone dolarjev v dobrodelni Sklad Billa, Hillary in Chelsea Clinton. Donald Trump, milijarder in takratni predsedniški kandidat, je povezal tekmico Hillary Clinton z O'Brienom, da bi ji tako poskusil škodovati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
6
02.04.2020 22:29
Zgodba o netransparentnem, s sumom korupcije obremenjenem projektu gradnje avtosalona luksuznih vozil BMW in Jaguar na ... Več.
Piše: Uredništvo
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
15
01.04.2020 22:55
Izjava novega v.d. direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Eržena, češ da vlada pretirava z zadnjimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
6
01.04.2020 00:43
Se še kdo spomni, kako smo še pred nekaj meseci zaradi kakih 50 milijonov evrov proračunskih izdatkov bili plat zvona, češ da se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
12
29.03.2020 10:00
Peter Jambrek, Matej Avbelj, Boštjan M. Jambrek, Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Tomaž Zalaznik so v imenu Katedrale svobode, ... Več.
Piše: Uredništvo
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
24
24.03.2020 23:30
Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih ... Več.
Piše: Bine Kordež
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
5
22.03.2020 22:59
Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!
7
19.03.2020 16:30
Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!
17
17.03.2020 00:00
Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik mlade žrtve koronavirusa: Vzemite zdravje v svoje roke, pazite nase in na ljudi okoli sebe - predvsem pa: ostanite doma!
11
16.03.2020 02:00
Trudim se dovolj zbrati misli, da začnem pisati o svoji izkušnji. Iskreno? Težko je. Ne izpostavljam se rada. Ni mi prijetno ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu
5
15.03.2020 11:00
Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode ... Več.
Piše: Shane Quinn
Zbogom in hvala za vse okostnjake, Miro! (Analiza diplomacije Mira Cerarja in njegove klavrne zapuščine)
9
13.03.2020 03:00
Predvidoma še danes naj bi ministri nove vlade po prisegi v državnem zboru prevzeli posle od svojih predhodnikov, med drugim ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Težko bo, morda bo celo zelo težko. A skupaj bomo uspeli!"
11
12.03.2020 15:19
Slovenija je danes tudi uradno razglasila epidemijo koronavirusa. Aktivirale so se vse sile zaščite in reševanja, vsi napori ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!
7
12.03.2020 01:15
Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem ... Več.
Piše: Uredništvo
S kom se je "spentljal" minister za okolje Simon Zajc, da s svojimi dejanji ogroža kandidaturo Lilijane Kozlovič za pravosodno ministrico?
3
10.03.2020 14:33
Koronavirus in sestavljanje nove vlade sta idealna priložnost za vse, ki izkoriščajo medvladje za uveljavljanje kapitalskih ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo
15
10.03.2020 00:00
Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade
11
09.03.2020 00:30
Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronavirus v Sloveniji: Če nam grozi italijanski scenarij, potem bo ta konec tedna odločilen za nadaljnjo epidemijo!
19
07.03.2020 18:30
V naslednjih 48 urah, vsekakor pa do ponedeljka zjutraj bo jasno, kaj čaka Slovenijo glede koronavirusa. Ali je možen ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko sem "ustrelil" Mira Cerarja, so me ovajali in medijsko linčali, ko pa sem Janeza Janšo, so bili vsi pomenljivo tiho ...
14
07.03.2020 00:45
Boj proti kulturnemu boju, ki zastruplja Slovenijo, bo veliko trdovratnejši od spopadanja s koronavirusom. Kajti medtem ko virus ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane
10
03.03.2020 23:00
Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Minister za zdravje Šabeder tvega, da se bo z dotikanjem obraza okužil s koronavirusom!
12
02.03.2020 21:35
Na včerajšnji seji državnega zbora je marsikdo začudeno opazoval ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra. Prvo pravilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,484
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 1,979
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,839
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,482
05/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,008
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,184
07/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,630
08/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,680
09/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,285
10/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,073