Komentar

Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami

Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti. Upajmo, da temu koraku sledi še pomembnejši, tj. dogovor med samimi Afganistanci in s tem dokončni mirovni sporazum. Za sodbo, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

05.03.2020 00:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Afganistan   talibani   terorizem   Pakistan   Abdullah Abdullah   Abdul Ghani Baradar  

Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi, ki je v vojnem stanju že vse od leta 1978. ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja,  s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države

Do podpisa dogovora 29. februarja 2020 v Dohi, prestolnici Katarja, je prišlo po letu in pol pogajanj med dvema stranema v tej zalivski državi in po tednu dni občutno zmanjšanega nasilja (vojaških akcij) na obeh straneh po vsem Afganistanu. Dogovor, sta podpisala v imenu ZDA veleposlanik Zalmay Khalilzad in v imenu talibanov namestnik vodje Abdul Ghani Baradar. Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti.

 

Čeprav več tisoč kilometrov stran, se je vojna v Afganistanu dotaknila tudi nas. Pripadniki slovenskih oboroženih sil (in tudi nekaj civilistov) so sodelovali v operaciji oziroma misiji Nata - ISAF in Odločna podpora. Do nje je v okviru boja zoper mednarodni terorizem prišlo z odobritvijo Varnostnega sveta OZN. Trenutno osem pripadnikov slovenske vojske sodeluje pri usposabljanju pripadnikov afganistanskih oboroženih sil. Slovenija je te podprla tudi finančno in z orožjem. Nudila pa je tudi humanitarno in razvojno pomoč, pri čemer je bil še posebej opažen prispevek naših veterinarjev. Afganistanski begunci in migranti pa so preko našega ozemlja skušali priti naprej v Evropo ali pa so pri nas zaprosili za azil.

 

Kaže torej, da bo predsedniku Trumpu oziroma njegovemu pogajalcu, veleposlaniku Zalmayu Khalilzadu (ki je afganistanskega rodu) uspelo, kjer so si njegovi predhodniki polomili zobe, končati "neskončno vojno" v Afganistanu. Kar bo seveda tudi skušal unovčiti na jesenskih predsedniških volitvah. Dejansko gre za najdaljšo ameriško vojno, saj so spopadi trajali skoraj dve desetletji. Talibani so upali, da bo tudi za ZDA na koncu veljalo, da je Afganistan grobišče imperijev. Znano je njihov reklo, da imajo Američani ure, oni pa čas. Tudi ZDA so sprva dajale prednost popolni vojaški zmagi. Spopadi so zahtevali na tisoče žrtev (na ameriški strani okoli 3000 in trilijon dolarjev). Do podpisa dogovora bi moralo priti že septembra lani v ameriškem Camp Davidu, pa je v napadu talibanov nekaj dni pred tem izgubil življenje ameriški vojak. To pot so se v dneh pred podpisom geste dobre volje več ali manj spoštovale in sovražnosti dejansko zmanjšale. Pomembno je tudi, da proces podpira sosednji Pakistan, kjer so bili v preteklosti talibani deležni močne podpore.

 

Po do sedaj znanih podatkih naj bi ZDA na podlagi dogovora v 135 dneh po podpisu zmanjšale število svojih sil z 12000 na 8600. Nadaljnja zmanjšanja naj bi sledila v naslednjih mesecih, do polnega umika pa naj bi prišlo v 14 mesecih. Ameriške sile bi med tem še vedno sodelovale v preganjanju pripadnikov Al Kaide in Islamske države in tudi nadaljevale z usposabljanjem afganistanskih oboroženih sil. Tej najbolj revni azijski državi bodo ZDA še naprej nudile tudi ekonomsko pomoč. Z umikom Američanov bi se seveda končala tudi Natova misija. Potrebno je dodati, da podpisanega dogovora ne gre razumeti le kot dogovora o umiku ameriških sil, ampak, kot rečeno, kot prvi korak na poti k miru. Američani niso pozabili na svoj brezglavi in ponižujoči umik ob koncu vietnamske vojne pred desetletji in takojšen padec južnovietnamskega režima, ki so ga podpirali. Zmanjšanje števila ameriških vojakov in tudi ukinitev sankcij bo tako sledilo izpolnjevanju dogovorjenih pogojev na strani talibanov. Od njih se v prvi fazi pričakuje, da bodo ustavili napade na sile ZDA, druge tuje sile in tudi na pripadnike afganistanskih oboroženih sil. Prekiniti bodo morali z dajanjem zatočišč pripadnikom Al Kaide in Islamske države. (Naj spomnimo, da so ZDA v Afganistanu posredovale potem, ko je Al Kaida, ki je imela zatočišče v Afganistanu pod talibanskim režimom, leta 2001 v ZDA izvedla znane teroristične napade z več tisoč žrtev). Kakšne velike ljubezni med Talibani in Islamsko državo pa tudi sicer do sedaj ni bilo. Vzporedno s tem naj bi se v 10-15 dnevih po podpisu dogovora tudi pričela mirovna pogajanja med Talibani, afganistansko vlado in drugimi predstavniki afganistanske družbe. Ta predstavljajo najtežji del mirovnega procesa in naj bi se končala z dejanskim mirovnim sporazumom. Istočasno s pogajanji bi prišlo tudi do izmenjave ujetnikov in sicer najmanj 5000 talibanov in 1000 pripadnikov afganistanskih oboroženih sil.

 

Tako v Afganistanu kot zunaj njega vsi z omenjenim procesom niso zadovoljni in ne gre izključiti, da ga ne bodo ovirali. Možne so takšne ali drugačne provokacije. V vojni so nekateri kovali dobičke. V vladi predsednika Ghanija se bodo nekateri le stežka sprijaznili z izgubo vodenja države. Tudi med talibani se jih kar nekaj ne želi povsem odreči orožju in zopet drugi zahtevajo takojšnji in brezpogojni umik ZDA. Odveč je seveda omenjati nasprotovanje pripadnikov Al Kaide in Islamske države. Vprašanje je, kako bo ravnal sosednji Iran in ali bo Pakistan ostal pri podpori. Zanj je izredno pomembno, da je Afganistan po koncu vojne nevtralna država. Pogajanja afganistanske vlade s talibani bodo torej vsekakor trd oreh. Trenutno niti ni povsem jasno, kdo jo predstavlja. Na predsedniških volitvah pred meseci naj bi zmagal dosedanji predsednik Ashraf Ghani, vendar mu to njegov dolgoletni tekmec Abdullah Abdullah oporeka. Sestavil naj bi svojo vlado. Talibani so afganistanski vladi vse do nedavnega zanikali legitimnost, bila bi naj lutka v ameriških rokah in se z njo niso bili pripravljeni pogovarjati. Sedaj, ko to predvideva njihov dogovor z Američani, pa zahtevajo njeno temeljito razširitev oziroma večjo reprezentativnost. 

 

Pogajanja med Afganistanci naj bi torej pripeljala do pravega, dokončnega mirovnega sporazuma in do politične rešitve ter s tem do vključujoče vlade. V njej bi seveda ustrezno mesto dobila tudi talibanska stran. Nihče pa ne bi smel imeti monopolnega položaja. Pogajanja se znajo zavleči. Talibani si želijo obnove islamskega emirata, kar pa večina Afganistancev zavrača. Nesprejemljiv je tudi za sosednje države. Vladna stran pa bo skušala zadržati nekatere pridobitve zadnjih let na področju šolstva, zdravstva, človekovih pravic, pravic manjšin in še posebej pravic žensk ter seveda splošne demokratične volitve. Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi (v vojnem stanju je vse od leta 1978 dalje) ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja, s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države. Za ZDA je slednje bistvenega pomena. Če temu ne bo tako, bo začeti mirovni proces propadel. Govoriti, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.487
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.835
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.522
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.103
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.303
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 779
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 875
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.963
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 662
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.723