Komentar

Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami

Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti. Upajmo, da temu koraku sledi še pomembnejši, tj. dogovor med samimi Afganistanci in s tem dokončni mirovni sporazum. Za sodbo, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

05.03.2020 00:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Afganistan   talibani   terorizem   Pakistan   Abdullah Abdullah   Abdul Ghani Baradar  

Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi, ki je v vojnem stanju že vse od leta 1978. ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja,  s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države

Do podpisa dogovora 29. februarja 2020 v Dohi, prestolnici Katarja, je prišlo po letu in pol pogajanj med dvema stranema v tej zalivski državi in po tednu dni občutno zmanjšanega nasilja (vojaških akcij) na obeh straneh po vsem Afganistanu. Dogovor, sta podpisala v imenu ZDA veleposlanik Zalmay Khalilzad in v imenu talibanov namestnik vodje Abdul Ghani Baradar. Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti.

 

Čeprav več tisoč kilometrov stran, se je vojna v Afganistanu dotaknila tudi nas. Pripadniki slovenskih oboroženih sil (in tudi nekaj civilistov) so sodelovali v operaciji oziroma misiji Nata - ISAF in Odločna podpora. Do nje je v okviru boja zoper mednarodni terorizem prišlo z odobritvijo Varnostnega sveta OZN. Trenutno osem pripadnikov slovenske vojske sodeluje pri usposabljanju pripadnikov afganistanskih oboroženih sil. Slovenija je te podprla tudi finančno in z orožjem. Nudila pa je tudi humanitarno in razvojno pomoč, pri čemer je bil še posebej opažen prispevek naših veterinarjev. Afganistanski begunci in migranti pa so preko našega ozemlja skušali priti naprej v Evropo ali pa so pri nas zaprosili za azil.

 

Kaže torej, da bo predsedniku Trumpu oziroma njegovemu pogajalcu, veleposlaniku Zalmayu Khalilzadu (ki je afganistanskega rodu) uspelo, kjer so si njegovi predhodniki polomili zobe, končati "neskončno vojno" v Afganistanu. Kar bo seveda tudi skušal unovčiti na jesenskih predsedniških volitvah. Dejansko gre za najdaljšo ameriško vojno, saj so spopadi trajali skoraj dve desetletji. Talibani so upali, da bo tudi za ZDA na koncu veljalo, da je Afganistan grobišče imperijev. Znano je njihov reklo, da imajo Američani ure, oni pa čas. Tudi ZDA so sprva dajale prednost popolni vojaški zmagi. Spopadi so zahtevali na tisoče žrtev (na ameriški strani okoli 3000 in trilijon dolarjev). Do podpisa dogovora bi moralo priti že septembra lani v ameriškem Camp Davidu, pa je v napadu talibanov nekaj dni pred tem izgubil življenje ameriški vojak. To pot so se v dneh pred podpisom geste dobre volje več ali manj spoštovale in sovražnosti dejansko zmanjšale. Pomembno je tudi, da proces podpira sosednji Pakistan, kjer so bili v preteklosti talibani deležni močne podpore.

 

Po do sedaj znanih podatkih naj bi ZDA na podlagi dogovora v 135 dneh po podpisu zmanjšale število svojih sil z 12000 na 8600. Nadaljnja zmanjšanja naj bi sledila v naslednjih mesecih, do polnega umika pa naj bi prišlo v 14 mesecih. Ameriške sile bi med tem še vedno sodelovale v preganjanju pripadnikov Al Kaide in Islamske države in tudi nadaljevale z usposabljanjem afganistanskih oboroženih sil. Tej najbolj revni azijski državi bodo ZDA še naprej nudile tudi ekonomsko pomoč. Z umikom Američanov bi se seveda končala tudi Natova misija. Potrebno je dodati, da podpisanega dogovora ne gre razumeti le kot dogovora o umiku ameriških sil, ampak, kot rečeno, kot prvi korak na poti k miru. Američani niso pozabili na svoj brezglavi in ponižujoči umik ob koncu vietnamske vojne pred desetletji in takojšen padec južnovietnamskega režima, ki so ga podpirali. Zmanjšanje števila ameriških vojakov in tudi ukinitev sankcij bo tako sledilo izpolnjevanju dogovorjenih pogojev na strani talibanov. Od njih se v prvi fazi pričakuje, da bodo ustavili napade na sile ZDA, druge tuje sile in tudi na pripadnike afganistanskih oboroženih sil. Prekiniti bodo morali z dajanjem zatočišč pripadnikom Al Kaide in Islamske države. (Naj spomnimo, da so ZDA v Afganistanu posredovale potem, ko je Al Kaida, ki je imela zatočišče v Afganistanu pod talibanskim režimom, leta 2001 v ZDA izvedla znane teroristične napade z več tisoč žrtev). Kakšne velike ljubezni med Talibani in Islamsko državo pa tudi sicer do sedaj ni bilo. Vzporedno s tem naj bi se v 10-15 dnevih po podpisu dogovora tudi pričela mirovna pogajanja med Talibani, afganistansko vlado in drugimi predstavniki afganistanske družbe. Ta predstavljajo najtežji del mirovnega procesa in naj bi se končala z dejanskim mirovnim sporazumom. Istočasno s pogajanji bi prišlo tudi do izmenjave ujetnikov in sicer najmanj 5000 talibanov in 1000 pripadnikov afganistanskih oboroženih sil.

 

Tako v Afganistanu kot zunaj njega vsi z omenjenim procesom niso zadovoljni in ne gre izključiti, da ga ne bodo ovirali. Možne so takšne ali drugačne provokacije. V vojni so nekateri kovali dobičke. V vladi predsednika Ghanija se bodo nekateri le stežka sprijaznili z izgubo vodenja države. Tudi med talibani se jih kar nekaj ne želi povsem odreči orožju in zopet drugi zahtevajo takojšnji in brezpogojni umik ZDA. Odveč je seveda omenjati nasprotovanje pripadnikov Al Kaide in Islamske države. Vprašanje je, kako bo ravnal sosednji Iran in ali bo Pakistan ostal pri podpori. Zanj je izredno pomembno, da je Afganistan po koncu vojne nevtralna država. Pogajanja afganistanske vlade s talibani bodo torej vsekakor trd oreh. Trenutno niti ni povsem jasno, kdo jo predstavlja. Na predsedniških volitvah pred meseci naj bi zmagal dosedanji predsednik Ashraf Ghani, vendar mu to njegov dolgoletni tekmec Abdullah Abdullah oporeka. Sestavil naj bi svojo vlado. Talibani so afganistanski vladi vse do nedavnega zanikali legitimnost, bila bi naj lutka v ameriških rokah in se z njo niso bili pripravljeni pogovarjati. Sedaj, ko to predvideva njihov dogovor z Američani, pa zahtevajo njeno temeljito razširitev oziroma večjo reprezentativnost. 

 

Pogajanja med Afganistanci naj bi torej pripeljala do pravega, dokončnega mirovnega sporazuma in do politične rešitve ter s tem do vključujoče vlade. V njej bi seveda ustrezno mesto dobila tudi talibanska stran. Nihče pa ne bi smel imeti monopolnega položaja. Pogajanja se znajo zavleči. Talibani si želijo obnove islamskega emirata, kar pa večina Afganistancev zavrača. Nesprejemljiv je tudi za sosednje države. Vladna stran pa bo skušala zadržati nekatere pridobitve zadnjih let na področju šolstva, zdravstva, človekovih pravic, pravic manjšin in še posebej pravic žensk ter seveda splošne demokratične volitve. Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi (v vojnem stanju je vse od leta 1978 dalje) ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja, s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države. Za ZDA je slednje bistvenega pomena. Če temu ne bo tako, bo začeti mirovni proces propadel. Govoriti, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.158
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.752
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.826
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.556
05/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.744
07/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.684
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.514
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.314
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.625