Komentar

Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami

Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti. Upajmo, da temu koraku sledi še pomembnejši, tj. dogovor med samimi Afganistanci in s tem dokončni mirovni sporazum. Za sodbo, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

05.03.2020 00:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Afganistan   talibani   terorizem   Pakistan   Abdullah Abdullah   Abdul Ghani Baradar  

Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi, ki je v vojnem stanju že vse od leta 1978. ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja,  s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države

Do podpisa dogovora 29. februarja 2020 v Dohi, prestolnici Katarja, je prišlo po letu in pol pogajanj med dvema stranema v tej zalivski državi in po tednu dni občutno zmanjšanega nasilja (vojaških akcij) na obeh straneh po vsem Afganistanu. Dogovor, sta podpisala v imenu ZDA veleposlanik Zalmay Khalilzad in v imenu talibanov namestnik vodje Abdul Ghani Baradar. Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti.

 

Čeprav več tisoč kilometrov stran, se je vojna v Afganistanu dotaknila tudi nas. Pripadniki slovenskih oboroženih sil (in tudi nekaj civilistov) so sodelovali v operaciji oziroma misiji Nata - ISAF in Odločna podpora. Do nje je v okviru boja zoper mednarodni terorizem prišlo z odobritvijo Varnostnega sveta OZN. Trenutno osem pripadnikov slovenske vojske sodeluje pri usposabljanju pripadnikov afganistanskih oboroženih sil. Slovenija je te podprla tudi finančno in z orožjem. Nudila pa je tudi humanitarno in razvojno pomoč, pri čemer je bil še posebej opažen prispevek naših veterinarjev. Afganistanski begunci in migranti pa so preko našega ozemlja skušali priti naprej v Evropo ali pa so pri nas zaprosili za azil.

 

Kaže torej, da bo predsedniku Trumpu oziroma njegovemu pogajalcu, veleposlaniku Zalmayu Khalilzadu (ki je afganistanskega rodu) uspelo, kjer so si njegovi predhodniki polomili zobe, končati "neskončno vojno" v Afganistanu. Kar bo seveda tudi skušal unovčiti na jesenskih predsedniških volitvah. Dejansko gre za najdaljšo ameriško vojno, saj so spopadi trajali skoraj dve desetletji. Talibani so upali, da bo tudi za ZDA na koncu veljalo, da je Afganistan grobišče imperijev. Znano je njihov reklo, da imajo Američani ure, oni pa čas. Tudi ZDA so sprva dajale prednost popolni vojaški zmagi. Spopadi so zahtevali na tisoče žrtev (na ameriški strani okoli 3000 in trilijon dolarjev). Do podpisa dogovora bi moralo priti že septembra lani v ameriškem Camp Davidu, pa je v napadu talibanov nekaj dni pred tem izgubil življenje ameriški vojak. To pot so se v dneh pred podpisom geste dobre volje več ali manj spoštovale in sovražnosti dejansko zmanjšale. Pomembno je tudi, da proces podpira sosednji Pakistan, kjer so bili v preteklosti talibani deležni močne podpore.

 

Po do sedaj znanih podatkih naj bi ZDA na podlagi dogovora v 135 dneh po podpisu zmanjšale število svojih sil z 12000 na 8600. Nadaljnja zmanjšanja naj bi sledila v naslednjih mesecih, do polnega umika pa naj bi prišlo v 14 mesecih. Ameriške sile bi med tem še vedno sodelovale v preganjanju pripadnikov Al Kaide in Islamske države in tudi nadaljevale z usposabljanjem afganistanskih oboroženih sil. Tej najbolj revni azijski državi bodo ZDA še naprej nudile tudi ekonomsko pomoč. Z umikom Američanov bi se seveda končala tudi Natova misija. Potrebno je dodati, da podpisanega dogovora ne gre razumeti le kot dogovora o umiku ameriških sil, ampak, kot rečeno, kot prvi korak na poti k miru. Američani niso pozabili na svoj brezglavi in ponižujoči umik ob koncu vietnamske vojne pred desetletji in takojšen padec južnovietnamskega režima, ki so ga podpirali. Zmanjšanje števila ameriških vojakov in tudi ukinitev sankcij bo tako sledilo izpolnjevanju dogovorjenih pogojev na strani talibanov. Od njih se v prvi fazi pričakuje, da bodo ustavili napade na sile ZDA, druge tuje sile in tudi na pripadnike afganistanskih oboroženih sil. Prekiniti bodo morali z dajanjem zatočišč pripadnikom Al Kaide in Islamske države. (Naj spomnimo, da so ZDA v Afganistanu posredovale potem, ko je Al Kaida, ki je imela zatočišče v Afganistanu pod talibanskim režimom, leta 2001 v ZDA izvedla znane teroristične napade z več tisoč žrtev). Kakšne velike ljubezni med Talibani in Islamsko državo pa tudi sicer do sedaj ni bilo. Vzporedno s tem naj bi se v 10-15 dnevih po podpisu dogovora tudi pričela mirovna pogajanja med Talibani, afganistansko vlado in drugimi predstavniki afganistanske družbe. Ta predstavljajo najtežji del mirovnega procesa in naj bi se končala z dejanskim mirovnim sporazumom. Istočasno s pogajanji bi prišlo tudi do izmenjave ujetnikov in sicer najmanj 5000 talibanov in 1000 pripadnikov afganistanskih oboroženih sil.

 

Tako v Afganistanu kot zunaj njega vsi z omenjenim procesom niso zadovoljni in ne gre izključiti, da ga ne bodo ovirali. Možne so takšne ali drugačne provokacije. V vojni so nekateri kovali dobičke. V vladi predsednika Ghanija se bodo nekateri le stežka sprijaznili z izgubo vodenja države. Tudi med talibani se jih kar nekaj ne želi povsem odreči orožju in zopet drugi zahtevajo takojšnji in brezpogojni umik ZDA. Odveč je seveda omenjati nasprotovanje pripadnikov Al Kaide in Islamske države. Vprašanje je, kako bo ravnal sosednji Iran in ali bo Pakistan ostal pri podpori. Zanj je izredno pomembno, da je Afganistan po koncu vojne nevtralna država. Pogajanja afganistanske vlade s talibani bodo torej vsekakor trd oreh. Trenutno niti ni povsem jasno, kdo jo predstavlja. Na predsedniških volitvah pred meseci naj bi zmagal dosedanji predsednik Ashraf Ghani, vendar mu to njegov dolgoletni tekmec Abdullah Abdullah oporeka. Sestavil naj bi svojo vlado. Talibani so afganistanski vladi vse do nedavnega zanikali legitimnost, bila bi naj lutka v ameriških rokah in se z njo niso bili pripravljeni pogovarjati. Sedaj, ko to predvideva njihov dogovor z Američani, pa zahtevajo njeno temeljito razširitev oziroma večjo reprezentativnost. 

 

Pogajanja med Afganistanci naj bi torej pripeljala do pravega, dokončnega mirovnega sporazuma in do politične rešitve ter s tem do vključujoče vlade. V njej bi seveda ustrezno mesto dobila tudi talibanska stran. Nihče pa ne bi smel imeti monopolnega položaja. Pogajanja se znajo zavleči. Talibani si želijo obnove islamskega emirata, kar pa večina Afganistancev zavrača. Nesprejemljiv je tudi za sosednje države. Vladna stran pa bo skušala zadržati nekatere pridobitve zadnjih let na področju šolstva, zdravstva, človekovih pravic, pravic manjšin in še posebej pravic žensk ter seveda splošne demokratične volitve. Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi (v vojnem stanju je vse od leta 1978 dalje) ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja, s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države. Za ZDA je slednje bistvenega pomena. Če temu ne bo tako, bo začeti mirovni proces propadel. Govoriti, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.792
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.944
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.354
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.989
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.292
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.909
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.054
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.034
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 656