Komentar

Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami

Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti. Upajmo, da temu koraku sledi še pomembnejši, tj. dogovor med samimi Afganistanci in s tem dokončni mirovni sporazum. Za sodbo, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

05.03.2020 00:59
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Afganistan   talibani   terorizem   Pakistan   Abdullah Abdullah   Abdul Ghani Baradar  

Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi, ki je v vojnem stanju že vse od leta 1978. ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja,  s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države

Do podpisa dogovora 29. februarja 2020 v Dohi, prestolnici Katarja, je prišlo po letu in pol pogajanj med dvema stranema v tej zalivski državi in po tednu dni občutno zmanjšanega nasilja (vojaških akcij) na obeh straneh po vsem Afganistanu. Dogovor, sta podpisala v imenu ZDA veleposlanik Zalmay Khalilzad in v imenu talibanov namestnik vodje Abdul Ghani Baradar. Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega sporazuma, predstavlja pa pomemben korak na poti k njemu. To je vsekakor potrebno pozdraviti.

 

Čeprav več tisoč kilometrov stran, se je vojna v Afganistanu dotaknila tudi nas. Pripadniki slovenskih oboroženih sil (in tudi nekaj civilistov) so sodelovali v operaciji oziroma misiji Nata - ISAF in Odločna podpora. Do nje je v okviru boja zoper mednarodni terorizem prišlo z odobritvijo Varnostnega sveta OZN. Trenutno osem pripadnikov slovenske vojske sodeluje pri usposabljanju pripadnikov afganistanskih oboroženih sil. Slovenija je te podprla tudi finančno in z orožjem. Nudila pa je tudi humanitarno in razvojno pomoč, pri čemer je bil še posebej opažen prispevek naših veterinarjev. Afganistanski begunci in migranti pa so preko našega ozemlja skušali priti naprej v Evropo ali pa so pri nas zaprosili za azil.

 

Kaže torej, da bo predsedniku Trumpu oziroma njegovemu pogajalcu, veleposlaniku Zalmayu Khalilzadu (ki je afganistanskega rodu) uspelo, kjer so si njegovi predhodniki polomili zobe, končati "neskončno vojno" v Afganistanu. Kar bo seveda tudi skušal unovčiti na jesenskih predsedniških volitvah. Dejansko gre za najdaljšo ameriško vojno, saj so spopadi trajali skoraj dve desetletji. Talibani so upali, da bo tudi za ZDA na koncu veljalo, da je Afganistan grobišče imperijev. Znano je njihov reklo, da imajo Američani ure, oni pa čas. Tudi ZDA so sprva dajale prednost popolni vojaški zmagi. Spopadi so zahtevali na tisoče žrtev (na ameriški strani okoli 3000 in trilijon dolarjev). Do podpisa dogovora bi moralo priti že septembra lani v ameriškem Camp Davidu, pa je v napadu talibanov nekaj dni pred tem izgubil življenje ameriški vojak. To pot so se v dneh pred podpisom geste dobre volje več ali manj spoštovale in sovražnosti dejansko zmanjšale. Pomembno je tudi, da proces podpira sosednji Pakistan, kjer so bili v preteklosti talibani deležni močne podpore.

 

Po do sedaj znanih podatkih naj bi ZDA na podlagi dogovora v 135 dneh po podpisu zmanjšale število svojih sil z 12000 na 8600. Nadaljnja zmanjšanja naj bi sledila v naslednjih mesecih, do polnega umika pa naj bi prišlo v 14 mesecih. Ameriške sile bi med tem še vedno sodelovale v preganjanju pripadnikov Al Kaide in Islamske države in tudi nadaljevale z usposabljanjem afganistanskih oboroženih sil. Tej najbolj revni azijski državi bodo ZDA še naprej nudile tudi ekonomsko pomoč. Z umikom Američanov bi se seveda končala tudi Natova misija. Potrebno je dodati, da podpisanega dogovora ne gre razumeti le kot dogovora o umiku ameriških sil, ampak, kot rečeno, kot prvi korak na poti k miru. Američani niso pozabili na svoj brezglavi in ponižujoči umik ob koncu vietnamske vojne pred desetletji in takojšen padec južnovietnamskega režima, ki so ga podpirali. Zmanjšanje števila ameriških vojakov in tudi ukinitev sankcij bo tako sledilo izpolnjevanju dogovorjenih pogojev na strani talibanov. Od njih se v prvi fazi pričakuje, da bodo ustavili napade na sile ZDA, druge tuje sile in tudi na pripadnike afganistanskih oboroženih sil. Prekiniti bodo morali z dajanjem zatočišč pripadnikom Al Kaide in Islamske države. (Naj spomnimo, da so ZDA v Afganistanu posredovale potem, ko je Al Kaida, ki je imela zatočišče v Afganistanu pod talibanskim režimom, leta 2001 v ZDA izvedla znane teroristične napade z več tisoč žrtev). Kakšne velike ljubezni med Talibani in Islamsko državo pa tudi sicer do sedaj ni bilo. Vzporedno s tem naj bi se v 10-15 dnevih po podpisu dogovora tudi pričela mirovna pogajanja med Talibani, afganistansko vlado in drugimi predstavniki afganistanske družbe. Ta predstavljajo najtežji del mirovnega procesa in naj bi se končala z dejanskim mirovnim sporazumom. Istočasno s pogajanji bi prišlo tudi do izmenjave ujetnikov in sicer najmanj 5000 talibanov in 1000 pripadnikov afganistanskih oboroženih sil.

 

Tako v Afganistanu kot zunaj njega vsi z omenjenim procesom niso zadovoljni in ne gre izključiti, da ga ne bodo ovirali. Možne so takšne ali drugačne provokacije. V vojni so nekateri kovali dobičke. V vladi predsednika Ghanija se bodo nekateri le stežka sprijaznili z izgubo vodenja države. Tudi med talibani se jih kar nekaj ne želi povsem odreči orožju in zopet drugi zahtevajo takojšnji in brezpogojni umik ZDA. Odveč je seveda omenjati nasprotovanje pripadnikov Al Kaide in Islamske države. Vprašanje je, kako bo ravnal sosednji Iran in ali bo Pakistan ostal pri podpori. Zanj je izredno pomembno, da je Afganistan po koncu vojne nevtralna država. Pogajanja afganistanske vlade s talibani bodo torej vsekakor trd oreh. Trenutno niti ni povsem jasno, kdo jo predstavlja. Na predsedniških volitvah pred meseci naj bi zmagal dosedanji predsednik Ashraf Ghani, vendar mu to njegov dolgoletni tekmec Abdullah Abdullah oporeka. Sestavil naj bi svojo vlado. Talibani so afganistanski vladi vse do nedavnega zanikali legitimnost, bila bi naj lutka v ameriških rokah in se z njo niso bili pripravljeni pogovarjati. Sedaj, ko to predvideva njihov dogovor z Američani, pa zahtevajo njeno temeljito razširitev oziroma večjo reprezentativnost. 

 

Pogajanja med Afganistanci naj bi torej pripeljala do pravega, dokončnega mirovnega sporazuma in do politične rešitve ter s tem do vključujoče vlade. V njej bi seveda ustrezno mesto dobila tudi talibanska stran. Nihče pa ne bi smel imeti monopolnega položaja. Pogajanja se znajo zavleči. Talibani si želijo obnove islamskega emirata, kar pa večina Afganistancev zavrača. Nesprejemljiv je tudi za sosednje države. Vladna stran pa bo skušala zadržati nekatere pridobitve zadnjih let na področju šolstva, zdravstva, človekovih pravic, pravic manjšin in še posebej pravic žensk ter seveda splošne demokratične volitve. Mirovni sporazum bo vsekakor moral pripeljati do nekakšne narodne sprave in dolgoročne stabilnosti v državi (v vojnem stanju je vse od leta 1978 dalje) ter tega, da Afganistan ne bo več predstavljal ozemlja, s katerega bi razne teroristične skupine ogrožale druge države. Za ZDA je slednje bistvenega pomena. Če temu ne bo tako, bo začeti mirovni proces propadel. Govoriti, da je afganistanska vojna definitivno končana, je še prezgodaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.486
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.951
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.505
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.551
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.208
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.157
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.201