Razkrivamo

Janševa vlada in javne finance: Koalicijska pogodba je resda radodarna, toda proračunske omejitve so znane

Po torkovi izvolitvi Janeza Janše za mandatarja je izvolitev nove koalicijske vlade le vprašanje časa. Kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba bodočih vladnih partnerjev? Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav za nadaljevanje dosedanje politike, saj nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegel. Glavne usmeritve koalicijske pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini: (1) načelne usmeritve v izboljšanje razmer, pod večino katerih bi se verjetno lahko vsak podpisal, saj so v primeru implementacije samo dobrodošle, ter (2) nove, dodatne ugodnosti prebivalstvu preko davčnih razbremenitev ali dodatnih izplačil. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral predvsem finančne posledice za proračun, kajti predlagane rešitve in novosti bi javne finance obremenile za nekaj milijonov evrov pa vse do 170 milijonov evrov.

03.03.2020 23:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlada   javne finance   koalicija   proračun   pokojnine   povprečnine   trošarine   ZZZS   bolniška   ZUJF

Fotografiji: Mediaspeed

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila. To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere prej poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo prilika za večje trošenje, čemur bo težje nasprotovala tudi opozicija.

Pri ocenjevanju dela dosedanje vladne koalicije pod vodstvom Marjana Šarca smo najpogosteje brali očitek, da vlada ni sprejela nobenih strukturnih reform, da ni izkoristila ugodnih gospodarskih razmer za kakšne zahtevnejše spremembe, na drugi strani pa je delila "bombončke" v obliki dodatnih ugodnosti prebivalstvu. Ti očitki so pričakovano prihajali iz opozicijskih vrst, podobne ocene pa smo lahko spremljali tudi s strani preostalega medijskega prostora, ne glede na "barvo". Dejansko je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih kar nekaj davčnih razbremenitev, dodatnih socialnih ugodnosti, prišlo pa je tudi do hitrejše rasti plač v javnem sektorju. Učinki teh ugodnosti so ali bodo znašali (obremenjevali javne finance) v višini vsaj kakih 300, 400 milijonov evrov na letni ravni (odvisno od tega, kako jih izračunavamo). Seveda želi biti vsaka stranka in koalicija všečna ljudem in ugodne gospodarske razmere (višji proračunski prilivi) so vladi omogočili uveljavitev omenjenih ugodnosti. Tudi sam menim, da so bili ukrepi s stališča javnih financ upravičeni in dokaj uravnoteženi, seveda pa bi po mnenju nekaterih lahko dodali še kako ugodnost, drugi pa bodo raje zagovarjali znižanje davkov. Drži pa, da ni bilo sprejetih kakih reformnih ukrepov - a razen načelnih usmeritev, tako ali tako nihče ne navede točno, s kakšnim ukrepom ali zakonom bi razrešil nekatere najbolj izpostavljene težave (denimo čakalne vrste v zdravstvu ali birokratizacijo in podobno). 

 

In kaj v tem kontekstu prinaša koalicijska pogodba predvidoma novih vladnih partnerjev? Če pogledamo osnovne opredelitve, gre pravzaprav nadaljevanje dosedanje politike (tudi zato, ker nihče ne tvega kakšnih večjih premikov, niti ne ve, s kakšnimi konkretnimi zakonskimi spremembami bi to dosegli). Glavne usmeritve iz pogodbe bi lahko razdelili v dve skupini:

 

(1) načelne usmeritve v izboljšanje razmer, pod večino katerih bi se verjetno lahko vsak podpisal, saj so v primeru implementacije samo dobrodošle (navajam nekaj najbolj ključnih):

 

    • kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo in skrajšanje čakalnih vrst,

    • večji nadzor nad porabo sredstev v zdravstvu,

    • preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,

    • ustanovitev demografskega sklada,

    • vzpostavitev stanovanjske sheme in gradnja najemniških stanovanj,

    • prenova plačnega sistema javnih uslužbencev,

    • vzpostavitev instančnega sistema v sodstvu, po katerem bodo višja sodišča odločala in ne samo vračala v ponovno sojenje na nižje instance,

    • ustanovitev specializiranega sodišča za pregon najtežjih oblik gospodarskega kriminala,

    • investicije v kulturno in športno infrastrukturo,

    • krepitev ugleda Slovenije v EU in svetu,

    • ohranjanje zadostnih obdelovanih površin v kmetijstvu,

    • povečanje samopreskrbe,

    • hitrejše in učinkovitejše črpanje EU sredstev,

    • nadgradnja davčnega sistema,

    • postopno uvajanje naborniškega sistema,

    • učinkovito varovanje državne meje (spoštovanje azilnega postopka),

    • ureditev razmer v policiji ...

 

 

(2) nove (dodatne) ugodnosti prebivalstvu preko davčnih razbremenitev ali dodatnih izplačil:

 

    • dodatna uskladitev pokojnin za 1,5 odstotne točke ob ugodni rasti v 2020,

    • dvig odmernega odstotka za upokojitev za moške na 63,5 % že v 4 letih,

    • ponovna uvedba seniorske olajšave v višini 1.500 evrov,

    • postopen dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo na nivo praga revščine,

    • brezplačni vrtec za drugega in naslednje otroke,

    • univerzalni otroški dodatek,

    • dvig povprečnin za občine na 624 evrov v 2020 in na 628 evrov v 2021,

    • davčna razbremenitev nagrad, delniških opcij,

    • oblikovanje konkurenčne trošarinske politike za naftne derivate (sprostitev cen naftnih derivatov?), 

    • proučitev možnosti skrajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalcev,

    • možna tridnevna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika (do 9 dni letno) ...

 

 

V svojih pisanjih praviloma analiziram samo številčne podatke, zato tudi tokrat nekaj o konkretnih finančnih učinkih predlaganih "bombončkov" nove vladne koalicije. Pri tem je bilo zanimivo, da v nobenih medijih nisem zasledil kakih tovrstnih ocen niti dilem v vzdržnosti teh predlogov oziroma očitkov o "kupovanju" volivcev.

 

 

Koliko bi nas stale višje pokojnine

 

Obljuba o dodatnem zvišanju pokojnin je po zadnjih podatkih o nižji gospodarski rasti manj zavezujoča. Nakazuje se namreč, da bomo letos težko presegli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar bi prineslo dodatno uskladitev pokojnin. Konkretni predlog obremenjuje javne finance za dodatnih 70 milijonov evrov letno (poleg okoli 40 milijonov evrov, kar je sprejela že prejšnja vlada). Glede na vse zaostanke pri usklajevanju pokojnin bi bila ta korekcija upravičena tudi ob manjši gospodarski rasti, finančno pa ni tako problematična (posebno upoštevaje zaostajanje rasti pokojnin ter glede na to, da večji izdatki za pokojnine pomenijo istočasno večjo potrošnjo in tudi več javnofinančnih prihodkov, tako da je neto učinek na proračun nižji).

 

Predlog hitrejše uskladitve odmernih odstotkov bi javne finance čez nekaj let dodatno obremenil za kakih 7 milijonov evrov letno. Tudi to ni kak večji znesek, seveda pa že obstoječi predlog postavlja nove moške upokojence v precej boljši položaj kot tiste, ki so se upokojili zadnja leta (vsa leta v pokoju bodo prejemali za kakšno desetino višjo pokojnino).

 

 

Koronavirus bo povečal nevarnosti globalne gospodarske krize, teoretično bi jo lahko celo sprožil.

 

 

Ponovna uvedba seniorske olajšave "prevedeno" pomeni, da bi okoli 10.000 upokojencev z najvišjo pokojnino mesečno prejemalo nekaj deset evrov višji znesek. Proračun bi to obremenilo za okoli 2 milijona evrov letno. Če pri visokih pokojninah ta popravek ni pogojen, je pri dvigu najnižjih pokojnin do praga revščine več previdnosti ("odvisno od proračunskih možnosti"). Dvig vseh starostnih pokojnin na najmanj 600 evrov bi javne izdatke obremenilo za preko 170 milijonov evrov letno. Seveda je veliko nižjih pokojnin tudi zaradi krajše delovne dobe in zanje minimum ne bi veljal, vseeno pa bi bila takšna uskladitev visok zalogaj.

 

 

Brezplačni vrtec, povprečnine in trošarine

 

Lani je bilo iz občinskih proračunov plačano 302 milijona evrov za subvencioniranje vrtcev. Dodatno polno subvencioniranje vrtca za vse otroke bi verjetno pomenilo najmanj 100 milijonov evrov dodatnih javnofinančnih izdatkov. Danes imamo pri finančni podpori za otroke sistem, po katerem slabše plačani dobivajo otroške dodatke (do okoli 100 evrov mesečno na otroka), bolje plačani pa zaradi olajšav za otroke pri plačilu dohodnine za približno enak znesek višjo plačo. Te olajšave sicer veljajo za vse zaposlene, a slabše plačani že danes ne plačujejo dohodnine in zato jim te olajšave skoraj nič ne koristijo. Glede na takšno stanje bi bilo vsekakor najbolj enostavno, da bi vsi otroci dobili kakih 100 evrov univerzalnega otroškega dodatka. Če bi to uvedli z istočasno ukinitvijo olajšav pri plači za otroke, večjih učinkov na javne finance pravzaprav ne bi bilo, sistem izplačila pa bi bil precej bolj enostaven. Seveda pa bi to pomenilo nekoliko nižje plače ljudi, ki danes koristijo te olajšave (povprečna plača bi se statistično znižala vsaj dober odstotek).

 

Predlagani dvig povprečnin za občine ima najbrž vsaj nekaj deset milijonov evrov učinka (za izračun ni na voljo dovolj podatkov). Enako velja za morebitno davčno razbremenitev dodatnih nagrad in izplačil, a kakršenkoli predlog že bo, bo najbrž tudi pomenil nekaj deset milijonov evrov zmanjšanja davčnih prilivov.

 

 

Mandatar Janša in njegovo verjetni finančni minister Andrej Šircelj.

 

 

Z izrazom "oblikovanje konkurenčne trošarinske politike" je verjetno mišljena sprostitev cen naftnih derivatov, kar je bila že dolgo želja gospodarskega ministr(stv)a, a je to finančno ministrstvo do sedaj blokiralo. To je od navedenih edini ukrep, ki bi javne finance nekoliko okrepil, predvsem pa zvišal dobičke naftnih družb, plačalo pa bi prebivalstvo (seveda pa bi potem prebivalci lahko izbirali, kje bodo za derivate plačevali več, kot argumentirajo zagovorniki sprostitve cen).

 

 

Dolgotrajne bolniške

 

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je lani izplačal 378 milijonov evrov boleznin za odsotnost preko 30 dni bolniške. Bolniška nad 30 dni predstavlja dobro polovico vse bolniške odsotnosti (6,5 delovnih dni povprečno na zaposlenega od skupnih 12 dni). Prvih 30 dni plačajo podjetja sama, ostalo pa gre iz zdravstvenega prispevka. Samo 10 dni premika iz bremena podjetij v breme ZZZS bi torej pomenil preko 100 milijonov evrov večje izdatke za ZZZS in dvig dosedanje skupne stopnje prispevkov ZZZS za 0,5 % (na 13,4 %). V povprečju to podjetja ne bi dodatno obremenilo, ker bi imela manj tekočih izdatkov za bolniške, seveda pa bi dodatno povečalo obseg javnofinančnih prihodkov in izdatkov. 

 

Zanimiv pa je predlog, da bi posamezniki lahko dobili bolniško do 3 dni oziroma skupaj 9 dni na leto brez kakega potrdila zdravnika. Predlog je sicer zamišljen dobronamerno, da se razbremeni administriranje, a odprto bo vprašanje, kako kontrolirati upravičenost odsotnosti. Verjetno ni potrebno navajati, kako hitro bi marsikdo izkoristil to možnost. Trenutno koristijo zaposleni v povprečju 5,5 bolniških dni v breme delodajalca na leto, s tem ukrepom pa bi dali zaposlenim "bianco" menico za koriščenje dodatnih 9 dni (!). Ocenjevanje, koliko bi bilo zaradi tega več bolniške odsotnosti (in stroškov), je seveda čista špekulacija, a močno dvomim, da bi bil ostal obseg bolniške enak.

 

 

Več ugodnosti, slabše za proračun

 

Tudi skoraj vsi navedeni konkretni predlogi iz druge skupine so torej vredni podpore (tudi s strani Levice najbrž ne bo zadržkov). Nekateri so sploh upravičeni ali celo nujni - a srečali se bomo z omejitvami javnih financ. Že sprejete ugodnosti v mandatu prejšnje vlade so kar precej posegle v javne finance, novi predlogi pa proračunsko sliko dodatno poslabšujejo. Med konkretnimi spremembami so navedene samo obremenitve proračuna in niti ene, ki bi povečala prilive ali znižala druge odlive. Mogoče je nekaj prostora med načelnimi usmeritvami (npr. racionalizacija in debirokratizacija javne uprave), a dosedanje izkušnje katerikoli vlade praviloma kakih večjih rezerv niso našle (tudi zloglasni ZUJF je pravzaprav samo zmanjšal omenjene ugodnosti, katere naj bi sedaj izboljšali).

 

Realizacija zapisanih obvez in dogovorov koalicijske pogodbe bo objektivno lahko javne finance samo dodatno obremenila (in odstopila od enega ključnih ciljev "znižanje javne porabe"). To bo še toliko težje, ker se bodo gospodarske razmere prej poslabšale kot obratno. A splošno poslabšane razmere v svetovni ekonomiji vse glasneje odpirajo vprašanja o upravičenosti strogih proračunskih omejitev in o nujnosti fiskalnih stimulansov. Mogoče je to celo prilika za večje trošenje. Posebno, ker bo temu težje nasprotovala tudi nasprotna stran (opozicija).

 

Za konec pa v spodnji tabeli še nekaj konkretnih številk, za katere namene smo lani porabili 18,97 milijarde evrov (39,5 % BDP) javnih izdatkov po konsolidirani bilanci javnega financiranja. O teh izdatkih je seveda vedno veliko načelnih debat, konkretnega pa bolj malo. Levo je struktura skupnih izdatkov, desno pa so navedeni podrobneje še vsi transferji prebivalstvu, vključno s pokojninami.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.960
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.182
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.774
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.698
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.288
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.211
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060