Komentar

Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki

Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi njegovo duhovnost. Politika se z lažjo zakonov in zakonodaje pretvarja, da predstavlja nenasilno urejanje in udejanjanje medsebojnih odnosov. A vedno ta ista politika z izdajstvom (etosa) prej ali slej začne sekati glave v prensenem in dobesednem smislu.

07.03.2020 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   računalniška umetnost   Aleksander Rojc   Matej Mljač   avantgarda   Kristina Pranjič

Foto: Muzej sodobne umetnosti

Prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

Toliko za uvod in o politiki nasploh. Vstopna točka v komentar: Živimo v eksperimentalnem času, v izjemno pomembnem obdobju, ki bo nedvomno vplivalo na vektorialnost XXII. stoletja. V naši hardverski resničnosti je prepolno programov, ki nam bodo določali način našega bivanja. Mrežili in mapirali nas bodo. Že danes je na razpolago ogromen register formativnih fikcij, namenjen digitalnim-evolucionistom. Seveda se nam s tem odpirajo nove umetniške perspektive. V medprostoru teh dveh paralelnih diagonal (digitalno-evolucijsko) biva potencialna umetniška prisotnost.

 

 

I. Izjava Edvarda Zajca o človeškem elementu v umetnosti: Od impresionizma dalje se ob vsakem umetniškem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so stari dobri mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici. A kaj je resnica? Resnica, je približno kot denar, ima svojo vrednost v nekem času in prostoru. Izven tega postane zgodovina. Isto lahko rečemo o človeškem elementu. Tudi ta ni dan enkrat za vselej kot narava, ampak se prilagaja novim okoliščinam. Problem vsake generacije je prav v tem, da obseže s človeško dimenzijo stvarnost, ki jo spotoma oblikuje. Čim bolj se stvarnost oddaljuje od narave ali čim bolj postaja umetna, grajena po človeku, tem bolj tenkočutno je treba slediti razvoju, da ohranimo človeško zavest in s tem pravilno ravnotežje z naravo. Prvine človeškega elementa v mojem delu so prav v tem soočanju med danim in umetnim.

 

 

Vsak dan se soočamo z različnimi digitalnimi eksperimenti, ki se iz testnega krvavega roba selijo v svet uporabe (Angewandte Kunst). Umetniki se z lastno umetniško prakso vgrajujejmo v navidezno resničnost, ta pa s pomočjo povratne zanke spreminja tako našo stvarnost kot umetniško formativnost. Pojavlja se vprašanje, kako preoblikovati tisto, kar so historični avantgardisti in neoavantgardisti že izoblikovali. Kako z njimi še bolj funkcionalizirati digitalne vsebine?

 

Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem nedolgo tega dobil neposredno iz tiskarne knjigo pisem Edvarda Zajca. Tri desetletja jih je pošiljal iz ZDA, iz Syracuse v Trst svojemu prijatelju v boju za lepoto sveta, pianistu Aleksandru Rojcu. Dopisovati sta si začela leta 1980. Edvard pa je začel s svojim računalniško-vizualnim eksperimentiranjem že enjast let prej. S svojim vizualnim eksperimentiranjem se je vpisal med svetovne pionirje računalniške umetnosti. Oblikoval je prve računalniško-umetniške strukture.

 

 

Moj današnji komentar se naslanja na interpretativno logiko umetnosti, izhajajočo iz njegovih 88 pisem od dvesto ohranjenih in trenutno znanih. Na tem mestu bi se zahvalil Aleksandru Rojcu, da je ohranil za vse nas! Poleg tega pa še arhitektu Mateju Mljaču za njegov izvrsten intervju z Edvardom Zajcem v časopisu Delo.

 

 

Zajčeva umetniško-računalniška poetika je intenzivno delovala pri spreminjanju sveta v zadnji tretini XX. stoletja. Z računalniško umetnostjo nas je globinsko povezal s tradicijo historične avantgarde. Revolucionarna računalniška umetnost nas je povezala z razumevanjem algoritmov, supremacij in funkcij. Funkcionalnost je še vedno pomembna zahteva četrte industrijske revolucije.

 

 

II. Izjava Edvarda Zajca o funkcionalnem (arhitektura - virtualnost): Še vedno lahko v grobem trdimo, da je forma le posledica funkcije. Uporaba tehnologije kot zgolj orodja za fascinacijo in prepričljivost projekta je premalo. Ko govorimo o procesu nastajanja ideje, govorimo predvsem o prisotnosti kontrole. To je zelo blizu znanstvenemu pristopu. Mene zanima stik med virtualnostjo, ki jo omogoča nova tehnologija in konkretnostjo prostora (arhitekturnega prostora, op. avt.). Gre za vmesni člen ali interface ... Filozofa Guatari in Derrida sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo možnega ali aktualizacijo virtualnega? V istem hipu pomeni obe smeri interakcije. Interface med obema je bistven ... Novi računalniški jeziki temeljijo prav na tem, da vzpostavljajo vmesne člene... Človek gre ven iz škatel, gre stran od miške in kot telesa vstopamo v ambient. In arhitektura je ravno to. Ambient. Ne gre za prehod iz virtualnega v fizični prostor, amapk za to vmesno stanje, ki postane orodje in je zmožno kontrole in spajanja obeh v eno telo.

 

 

Naj vas opomnim, da se pri Edvardu Zajcu umetnine manifestirajo kot geometrične in optične slike, kot animacije ali kinetični lumino objekti. Vprašanje smisla umetnosti je paradoksalno razpeto med objektom nič in optimalizacijo družbenih stanj. Tudi zato je neestetsko, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki. Za takšno pozicijo se je Edavrd Zajec boril do zadnjega - bita.

 

 

III. Izjava Edvarda Zajca o kategorični spremembi v umetnosti: Andy Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševnja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Vse je bilo preveč napihnjeno. Namesto, da bi se spoprijel s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje.

 

Tudi zato je avantgardno umetniško delovanje tako pomembno, da vsako naslednjo modernistično generacijo opozori na njeno možno etično-estetsko nezvestobo. To se ji z lahkoto zgodi z oblikovanjem dekorativnih znakov. Časovna vstopna točka: Šestdeseta leta. V tistem časovnem obdobju je bilo v Zagrebu na ogled (1961-1973) pet pomembnih razstav Novih tendenc, ki so usmerjale svoj pogled v odnos do nastajajočih tehnologij. Četrta razstava Novih tendenc (1968–1969) je vključevala v svoj program Računalniške in vizualne raziskave. Edvard Zajec je bil s svojimi računalniškimi grafikami njen pomemben akter.

 

 

Informatrixi sedemdesetih let. V teh letih so bili že računalniško proizvedeni animirani filmi, ki so bili delno izdelani z računalniškimi programskimi jeziki. Od osemdesetih let naprej, ko sta si začela Edvard Zajec in Aleksander Rojc dopisovati, pa vse do leta 2000, smo računalniško umetnost razumeli kot tisto, ki je za svoj izraz uporabljala digitalne tehnologije. Tako je bilo vse do Edvardove smrti leta 2018. Njegove računalniške umetnine še danes delujejo znotraj muzejskega časa; so interaktivne in generativne.

 

Leta 2020 je potrebno računalniško umetnost obravnavati v kontekstu umetnostno-zgodovinskih vektorjev razvoja. To, kar danes razumemo kot računalniško umetnost, je vpeto v večplastne zgodovinske vektorje. Eden od teh umetnostno zgodovinskih vektorjev izhaja iz navodil in algoritmov, ki povezuje zgodnje umetniško računalniške oblike, ki temeljijo na tehnoloških izumih (Bauhaus) in poučevanju umetnosti (Černigoj), izhajajoč iz historične avantgarde (Malevič).

 

Že zaradi grozljive iskušnje historične avantgarde je pomembno ohranjati kritično distanco do političnega. Izhajati je potrebno iz malevičevske pozicije enotenja in ničenja. Dr. Kristina Pranjič pravi (po zapisku): Konstruiranje možne prisotnosti v materialnem je upor utopičnemu kot možna realizacija projekcije po propadu utopije. Zato prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
7
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.806
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.261
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.128
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.111
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 845
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 823
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 506
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 983