Komentar

Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki

Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi njegovo duhovnost. Politika se z lažjo zakonov in zakonodaje pretvarja, da predstavlja nenasilno urejanje in udejanjanje medsebojnih odnosov. A vedno ta ista politika z izdajstvom (etosa) prej ali slej začne sekati glave v prensenem in dobesednem smislu.

07.03.2020 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   računalniška umetnost   Aleksander Rojc   Matej Mljač   avantgarda   Kristina Pranjič

Foto: Muzej sodobne umetnosti

Prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

Toliko za uvod in o politiki nasploh. Vstopna točka v komentar: Živimo v eksperimentalnem času, v izjemno pomembnem obdobju, ki bo nedvomno vplivalo na vektorialnost XXII. stoletja. V naši hardverski resničnosti je prepolno programov, ki nam bodo določali način našega bivanja. Mrežili in mapirali nas bodo. Že danes je na razpolago ogromen register formativnih fikcij, namenjen digitalnim-evolucionistom. Seveda se nam s tem odpirajo nove umetniške perspektive. V medprostoru teh dveh paralelnih diagonal (digitalno-evolucijsko) biva potencialna umetniška prisotnost.

 

 

I. Izjava Edvarda Zajca o človeškem elementu v umetnosti: Od impresionizma dalje se ob vsakem umetniškem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so stari dobri mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici. A kaj je resnica? Resnica, je približno kot denar, ima svojo vrednost v nekem času in prostoru. Izven tega postane zgodovina. Isto lahko rečemo o človeškem elementu. Tudi ta ni dan enkrat za vselej kot narava, ampak se prilagaja novim okoliščinam. Problem vsake generacije je prav v tem, da obseže s človeško dimenzijo stvarnost, ki jo spotoma oblikuje. Čim bolj se stvarnost oddaljuje od narave ali čim bolj postaja umetna, grajena po človeku, tem bolj tenkočutno je treba slediti razvoju, da ohranimo človeško zavest in s tem pravilno ravnotežje z naravo. Prvine človeškega elementa v mojem delu so prav v tem soočanju med danim in umetnim.

 

 

Vsak dan se soočamo z različnimi digitalnimi eksperimenti, ki se iz testnega krvavega roba selijo v svet uporabe (Angewandte Kunst). Umetniki se z lastno umetniško prakso vgrajujejmo v navidezno resničnost, ta pa s pomočjo povratne zanke spreminja tako našo stvarnost kot umetniško formativnost. Pojavlja se vprašanje, kako preoblikovati tisto, kar so historični avantgardisti in neoavantgardisti že izoblikovali. Kako z njimi še bolj funkcionalizirati digitalne vsebine?

 

Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem nedolgo tega dobil neposredno iz tiskarne knjigo pisem Edvarda Zajca. Tri desetletja jih je pošiljal iz ZDA, iz Syracuse v Trst svojemu prijatelju v boju za lepoto sveta, pianistu Aleksandru Rojcu. Dopisovati sta si začela leta 1980. Edvard pa je začel s svojim računalniško-vizualnim eksperimentiranjem že enjast let prej. S svojim vizualnim eksperimentiranjem se je vpisal med svetovne pionirje računalniške umetnosti. Oblikoval je prve računalniško-umetniške strukture.

 

 

Moj današnji komentar se naslanja na interpretativno logiko umetnosti, izhajajočo iz njegovih 88 pisem od dvesto ohranjenih in trenutno znanih. Na tem mestu bi se zahvalil Aleksandru Rojcu, da je ohranil za vse nas! Poleg tega pa še arhitektu Mateju Mljaču za njegov izvrsten intervju z Edvardom Zajcem v časopisu Delo.

 

 

Zajčeva umetniško-računalniška poetika je intenzivno delovala pri spreminjanju sveta v zadnji tretini XX. stoletja. Z računalniško umetnostjo nas je globinsko povezal s tradicijo historične avantgarde. Revolucionarna računalniška umetnost nas je povezala z razumevanjem algoritmov, supremacij in funkcij. Funkcionalnost je še vedno pomembna zahteva četrte industrijske revolucije.

 

 

II. Izjava Edvarda Zajca o funkcionalnem (arhitektura - virtualnost): Še vedno lahko v grobem trdimo, da je forma le posledica funkcije. Uporaba tehnologije kot zgolj orodja za fascinacijo in prepričljivost projekta je premalo. Ko govorimo o procesu nastajanja ideje, govorimo predvsem o prisotnosti kontrole. To je zelo blizu znanstvenemu pristopu. Mene zanima stik med virtualnostjo, ki jo omogoča nova tehnologija in konkretnostjo prostora (arhitekturnega prostora, op. avt.). Gre za vmesni člen ali interface ... Filozofa Guatari in Derrida sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo možnega ali aktualizacijo virtualnega? V istem hipu pomeni obe smeri interakcije. Interface med obema je bistven ... Novi računalniški jeziki temeljijo prav na tem, da vzpostavljajo vmesne člene... Človek gre ven iz škatel, gre stran od miške in kot telesa vstopamo v ambient. In arhitektura je ravno to. Ambient. Ne gre za prehod iz virtualnega v fizični prostor, amapk za to vmesno stanje, ki postane orodje in je zmožno kontrole in spajanja obeh v eno telo.

 

 

Naj vas opomnim, da se pri Edvardu Zajcu umetnine manifestirajo kot geometrične in optične slike, kot animacije ali kinetični lumino objekti. Vprašanje smisla umetnosti je paradoksalno razpeto med objektom nič in optimalizacijo družbenih stanj. Tudi zato je neestetsko, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki. Za takšno pozicijo se je Edavrd Zajec boril do zadnjega - bita.

 

 

III. Izjava Edvarda Zajca o kategorični spremembi v umetnosti: Andy Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševnja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Vse je bilo preveč napihnjeno. Namesto, da bi se spoprijel s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje.

 

Tudi zato je avantgardno umetniško delovanje tako pomembno, da vsako naslednjo modernistično generacijo opozori na njeno možno etično-estetsko nezvestobo. To se ji z lahkoto zgodi z oblikovanjem dekorativnih znakov. Časovna vstopna točka: Šestdeseta leta. V tistem časovnem obdobju je bilo v Zagrebu na ogled (1961-1973) pet pomembnih razstav Novih tendenc, ki so usmerjale svoj pogled v odnos do nastajajočih tehnologij. Četrta razstava Novih tendenc (1968–1969) je vključevala v svoj program Računalniške in vizualne raziskave. Edvard Zajec je bil s svojimi računalniškimi grafikami njen pomemben akter.

 

 

Informatrixi sedemdesetih let. V teh letih so bili že računalniško proizvedeni animirani filmi, ki so bili delno izdelani z računalniškimi programskimi jeziki. Od osemdesetih let naprej, ko sta si začela Edvard Zajec in Aleksander Rojc dopisovati, pa vse do leta 2000, smo računalniško umetnost razumeli kot tisto, ki je za svoj izraz uporabljala digitalne tehnologije. Tako je bilo vse do Edvardove smrti leta 2018. Njegove računalniške umetnine še danes delujejo znotraj muzejskega časa; so interaktivne in generativne.

 

Leta 2020 je potrebno računalniško umetnost obravnavati v kontekstu umetnostno-zgodovinskih vektorjev razvoja. To, kar danes razumemo kot računalniško umetnost, je vpeto v večplastne zgodovinske vektorje. Eden od teh umetnostno zgodovinskih vektorjev izhaja iz navodil in algoritmov, ki povezuje zgodnje umetniško računalniške oblike, ki temeljijo na tehnoloških izumih (Bauhaus) in poučevanju umetnosti (Černigoj), izhajajoč iz historične avantgarde (Malevič).

 

Že zaradi grozljive iskušnje historične avantgarde je pomembno ohranjati kritično distanco do političnega. Izhajati je potrebno iz malevičevske pozicije enotenja in ničenja. Dr. Kristina Pranjič pravi (po zapisku): Konstruiranje možne prisotnosti v materialnem je upor utopičnemu kot možna realizacija projekcije po propadu utopije. Zato prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.754
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.496
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.577
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.535
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.592
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.253
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 979
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.227
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 908
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.030