Komentar

Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki

Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi njegovo duhovnost. Politika se z lažjo zakonov in zakonodaje pretvarja, da predstavlja nenasilno urejanje in udejanjanje medsebojnih odnosov. A vedno ta ista politika z izdajstvom (etosa) prej ali slej začne sekati glave v prensenem in dobesednem smislu.

07.03.2020 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   računalniška umetnost   Aleksander Rojc   Matej Mljač   avantgarda   Kristina Pranjič

Foto: Muzej sodobne umetnosti

Prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

Toliko za uvod in o politiki nasploh. Vstopna točka v komentar: Živimo v eksperimentalnem času, v izjemno pomembnem obdobju, ki bo nedvomno vplivalo na vektorialnost XXII. stoletja. V naši hardverski resničnosti je prepolno programov, ki nam bodo določali način našega bivanja. Mrežili in mapirali nas bodo. Že danes je na razpolago ogromen register formativnih fikcij, namenjen digitalnim-evolucionistom. Seveda se nam s tem odpirajo nove umetniške perspektive. V medprostoru teh dveh paralelnih diagonal (digitalno-evolucijsko) biva potencialna umetniška prisotnost.

 

 

I. Izjava Edvarda Zajca o človeškem elementu v umetnosti: Od impresionizma dalje se ob vsakem umetniškem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so stari dobri mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici. A kaj je resnica? Resnica, je približno kot denar, ima svojo vrednost v nekem času in prostoru. Izven tega postane zgodovina. Isto lahko rečemo o človeškem elementu. Tudi ta ni dan enkrat za vselej kot narava, ampak se prilagaja novim okoliščinam. Problem vsake generacije je prav v tem, da obseže s človeško dimenzijo stvarnost, ki jo spotoma oblikuje. Čim bolj se stvarnost oddaljuje od narave ali čim bolj postaja umetna, grajena po človeku, tem bolj tenkočutno je treba slediti razvoju, da ohranimo človeško zavest in s tem pravilno ravnotežje z naravo. Prvine človeškega elementa v mojem delu so prav v tem soočanju med danim in umetnim.

 

 

Vsak dan se soočamo z različnimi digitalnimi eksperimenti, ki se iz testnega krvavega roba selijo v svet uporabe (Angewandte Kunst). Umetniki se z lastno umetniško prakso vgrajujejmo v navidezno resničnost, ta pa s pomočjo povratne zanke spreminja tako našo stvarnost kot umetniško formativnost. Pojavlja se vprašanje, kako preoblikovati tisto, kar so historični avantgardisti in neoavantgardisti že izoblikovali. Kako z njimi še bolj funkcionalizirati digitalne vsebine?

 

Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem nedolgo tega dobil neposredno iz tiskarne knjigo pisem Edvarda Zajca. Tri desetletja jih je pošiljal iz ZDA, iz Syracuse v Trst svojemu prijatelju v boju za lepoto sveta, pianistu Aleksandru Rojcu. Dopisovati sta si začela leta 1980. Edvard pa je začel s svojim računalniško-vizualnim eksperimentiranjem že enjast let prej. S svojim vizualnim eksperimentiranjem se je vpisal med svetovne pionirje računalniške umetnosti. Oblikoval je prve računalniško-umetniške strukture.

 

 

Moj današnji komentar se naslanja na interpretativno logiko umetnosti, izhajajočo iz njegovih 88 pisem od dvesto ohranjenih in trenutno znanih. Na tem mestu bi se zahvalil Aleksandru Rojcu, da je ohranil za vse nas! Poleg tega pa še arhitektu Mateju Mljaču za njegov izvrsten intervju z Edvardom Zajcem v časopisu Delo.

 

 

Zajčeva umetniško-računalniška poetika je intenzivno delovala pri spreminjanju sveta v zadnji tretini XX. stoletja. Z računalniško umetnostjo nas je globinsko povezal s tradicijo historične avantgarde. Revolucionarna računalniška umetnost nas je povezala z razumevanjem algoritmov, supremacij in funkcij. Funkcionalnost je še vedno pomembna zahteva četrte industrijske revolucije.

 

 

II. Izjava Edvarda Zajca o funkcionalnem (arhitektura - virtualnost): Še vedno lahko v grobem trdimo, da je forma le posledica funkcije. Uporaba tehnologije kot zgolj orodja za fascinacijo in prepričljivost projekta je premalo. Ko govorimo o procesu nastajanja ideje, govorimo predvsem o prisotnosti kontrole. To je zelo blizu znanstvenemu pristopu. Mene zanima stik med virtualnostjo, ki jo omogoča nova tehnologija in konkretnostjo prostora (arhitekturnega prostora, op. avt.). Gre za vmesni člen ali interface ... Filozofa Guatari in Derrida sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo možnega ali aktualizacijo virtualnega? V istem hipu pomeni obe smeri interakcije. Interface med obema je bistven ... Novi računalniški jeziki temeljijo prav na tem, da vzpostavljajo vmesne člene... Človek gre ven iz škatel, gre stran od miške in kot telesa vstopamo v ambient. In arhitektura je ravno to. Ambient. Ne gre za prehod iz virtualnega v fizični prostor, amapk za to vmesno stanje, ki postane orodje in je zmožno kontrole in spajanja obeh v eno telo.

 

 

Naj vas opomnim, da se pri Edvardu Zajcu umetnine manifestirajo kot geometrične in optične slike, kot animacije ali kinetični lumino objekti. Vprašanje smisla umetnosti je paradoksalno razpeto med objektom nič in optimalizacijo družbenih stanj. Tudi zato je neestetsko, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki. Za takšno pozicijo se je Edavrd Zajec boril do zadnjega - bita.

 

 

III. Izjava Edvarda Zajca o kategorični spremembi v umetnosti: Andy Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševnja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Vse je bilo preveč napihnjeno. Namesto, da bi se spoprijel s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje.

 

Tudi zato je avantgardno umetniško delovanje tako pomembno, da vsako naslednjo modernistično generacijo opozori na njeno možno etično-estetsko nezvestobo. To se ji z lahkoto zgodi z oblikovanjem dekorativnih znakov. Časovna vstopna točka: Šestdeseta leta. V tistem časovnem obdobju je bilo v Zagrebu na ogled (1961-1973) pet pomembnih razstav Novih tendenc, ki so usmerjale svoj pogled v odnos do nastajajočih tehnologij. Četrta razstava Novih tendenc (1968–1969) je vključevala v svoj program Računalniške in vizualne raziskave. Edvard Zajec je bil s svojimi računalniškimi grafikami njen pomemben akter.

 

 

Informatrixi sedemdesetih let. V teh letih so bili že računalniško proizvedeni animirani filmi, ki so bili delno izdelani z računalniškimi programskimi jeziki. Od osemdesetih let naprej, ko sta si začela Edvard Zajec in Aleksander Rojc dopisovati, pa vse do leta 2000, smo računalniško umetnost razumeli kot tisto, ki je za svoj izraz uporabljala digitalne tehnologije. Tako je bilo vse do Edvardove smrti leta 2018. Njegove računalniške umetnine še danes delujejo znotraj muzejskega časa; so interaktivne in generativne.

 

Leta 2020 je potrebno računalniško umetnost obravnavati v kontekstu umetnostno-zgodovinskih vektorjev razvoja. To, kar danes razumemo kot računalniško umetnost, je vpeto v večplastne zgodovinske vektorje. Eden od teh umetnostno zgodovinskih vektorjev izhaja iz navodil in algoritmov, ki povezuje zgodnje umetniško računalniške oblike, ki temeljijo na tehnoloških izumih (Bauhaus) in poučevanju umetnosti (Černigoj), izhajajoč iz historične avantgarde (Malevič).

 

Že zaradi grozljive iskušnje historične avantgarde je pomembno ohranjati kritično distanco do političnega. Izhajati je potrebno iz malevičevske pozicije enotenja in ničenja. Dr. Kristina Pranjič pravi (po zapisku): Konstruiranje možne prisotnosti v materialnem je upor utopičnemu kot možna realizacija projekcije po propadu utopije. Zato prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.272
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.655
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.661
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.795
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.880
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.480
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.280
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112