Komentar

Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki

Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi njegovo duhovnost. Politika se z lažjo zakonov in zakonodaje pretvarja, da predstavlja nenasilno urejanje in udejanjanje medsebojnih odnosov. A vedno ta ista politika z izdajstvom (etosa) prej ali slej začne sekati glave v prensenem in dobesednem smislu.

07.03.2020 23:33
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Edvard Zajec   računalniška umetnost   Aleksander Rojc   Matej Mljač   avantgarda   Kristina Pranjič

Foto: Muzej sodobne umetnosti

Prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

Toliko za uvod in o politiki nasploh. Vstopna točka v komentar: Živimo v eksperimentalnem času, v izjemno pomembnem obdobju, ki bo nedvomno vplivalo na vektorialnost XXII. stoletja. V naši hardverski resničnosti je prepolno programov, ki nam bodo določali način našega bivanja. Mrežili in mapirali nas bodo. Že danes je na razpolago ogromen register formativnih fikcij, namenjen digitalnim-evolucionistom. Seveda se nam s tem odpirajo nove umetniške perspektive. V medprostoru teh dveh paralelnih diagonal (digitalno-evolucijsko) biva potencialna umetniška prisotnost.

 

 

I. Izjava Edvarda Zajca o človeškem elementu v umetnosti: Od impresionizma dalje se ob vsakem umetniškem preobratu ljudje sprašujejo, kam je šel človeški element, kje so stari dobri mojstri, ki so znali postaviti na platno svet, kot ga vidimo v resnici. A kaj je resnica? Resnica, je približno kot denar, ima svojo vrednost v nekem času in prostoru. Izven tega postane zgodovina. Isto lahko rečemo o človeškem elementu. Tudi ta ni dan enkrat za vselej kot narava, ampak se prilagaja novim okoliščinam. Problem vsake generacije je prav v tem, da obseže s človeško dimenzijo stvarnost, ki jo spotoma oblikuje. Čim bolj se stvarnost oddaljuje od narave ali čim bolj postaja umetna, grajena po človeku, tem bolj tenkočutno je treba slediti razvoju, da ohranimo človeško zavest in s tem pravilno ravnotežje z naravo. Prvine človeškega elementa v mojem delu so prav v tem soočanju med danim in umetnim.

 

 

Vsak dan se soočamo z različnimi digitalnimi eksperimenti, ki se iz testnega krvavega roba selijo v svet uporabe (Angewandte Kunst). Umetniki se z lastno umetniško prakso vgrajujejmo v navidezno resničnost, ta pa s pomočjo povratne zanke spreminja tako našo stvarnost kot umetniško formativnost. Pojavlja se vprašanje, kako preoblikovati tisto, kar so historični avantgardisti in neoavantgardisti že izoblikovali. Kako z njimi še bolj funkcionalizirati digitalne vsebine?

 

Ne morete si predstavljati, kako sem bil vznemirjen, ko sem nedolgo tega dobil neposredno iz tiskarne knjigo pisem Edvarda Zajca. Tri desetletja jih je pošiljal iz ZDA, iz Syracuse v Trst svojemu prijatelju v boju za lepoto sveta, pianistu Aleksandru Rojcu. Dopisovati sta si začela leta 1980. Edvard pa je začel s svojim računalniško-vizualnim eksperimentiranjem že enjast let prej. S svojim vizualnim eksperimentiranjem se je vpisal med svetovne pionirje računalniške umetnosti. Oblikoval je prve računalniško-umetniške strukture.

 

 

Moj današnji komentar se naslanja na interpretativno logiko umetnosti, izhajajočo iz njegovih 88 pisem od dvesto ohranjenih in trenutno znanih. Na tem mestu bi se zahvalil Aleksandru Rojcu, da je ohranil za vse nas! Poleg tega pa še arhitektu Mateju Mljaču za njegov izvrsten intervju z Edvardom Zajcem v časopisu Delo.

 

 

Zajčeva umetniško-računalniška poetika je intenzivno delovala pri spreminjanju sveta v zadnji tretini XX. stoletja. Z računalniško umetnostjo nas je globinsko povezal s tradicijo historične avantgarde. Revolucionarna računalniška umetnost nas je povezala z razumevanjem algoritmov, supremacij in funkcij. Funkcionalnost je še vedno pomembna zahteva četrte industrijske revolucije.

 

 

II. Izjava Edvarda Zajca o funkcionalnem (arhitektura - virtualnost): Še vedno lahko v grobem trdimo, da je forma le posledica funkcije. Uporaba tehnologije kot zgolj orodja za fascinacijo in prepričljivost projekta je premalo. Ko govorimo o procesu nastajanja ideje, govorimo predvsem o prisotnosti kontrole. To je zelo blizu znanstvenemu pristopu. Mene zanima stik med virtualnostjo, ki jo omogoča nova tehnologija in konkretnostjo prostora (arhitekturnega prostora, op. avt.). Gre za vmesni člen ali interface ... Filozofa Guatari in Derrida sta postavila vprašanje: verjeti v realizacijo možnega ali aktualizacijo virtualnega? V istem hipu pomeni obe smeri interakcije. Interface med obema je bistven ... Novi računalniški jeziki temeljijo prav na tem, da vzpostavljajo vmesne člene... Človek gre ven iz škatel, gre stran od miške in kot telesa vstopamo v ambient. In arhitektura je ravno to. Ambient. Ne gre za prehod iz virtualnega v fizični prostor, amapk za to vmesno stanje, ki postane orodje in je zmožno kontrole in spajanja obeh v eno telo.

 

 

Naj vas opomnim, da se pri Edvardu Zajcu umetnine manifestirajo kot geometrične in optične slike, kot animacije ali kinetični lumino objekti. Vprašanje smisla umetnosti je paradoksalno razpeto med objektom nič in optimalizacijo družbenih stanj. Tudi zato je neestetsko, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki. Za takšno pozicijo se je Edavrd Zajec boril do zadnjega - bita.

 

 

III. Izjava Edvarda Zajca o kategorični spremembi v umetnosti: Andy Warhol v bistvu ni v umetnosti naredil velikega koraka. Vzel je Duchampa in njegovo idejo prenesel v polje oglaševnja. Konzervo za grah je multipliciral in jo postavil v galerijo. Tako kot je Duchamp postavil pisoar, najdeni predmet, v galerijo. Postavil ga je v drugo okolje in s tem na novo definiral umetniški objekt. To v umetnosti ni veliko dejanje. Vse je bilo preveč napihnjeno. Namesto, da bi se spoprijel s tehnologijo, gre zgolj za razvpito umetniško dejanje.

 

Tudi zato je avantgardno umetniško delovanje tako pomembno, da vsako naslednjo modernistično generacijo opozori na njeno možno etično-estetsko nezvestobo. To se ji z lahkoto zgodi z oblikovanjem dekorativnih znakov. Časovna vstopna točka: Šestdeseta leta. V tistem časovnem obdobju je bilo v Zagrebu na ogled (1961-1973) pet pomembnih razstav Novih tendenc, ki so usmerjale svoj pogled v odnos do nastajajočih tehnologij. Četrta razstava Novih tendenc (1968–1969) je vključevala v svoj program Računalniške in vizualne raziskave. Edvard Zajec je bil s svojimi računalniškimi grafikami njen pomemben akter.

 

 

Informatrixi sedemdesetih let. V teh letih so bili že računalniško proizvedeni animirani filmi, ki so bili delno izdelani z računalniškimi programskimi jeziki. Od osemdesetih let naprej, ko sta si začela Edvard Zajec in Aleksander Rojc dopisovati, pa vse do leta 2000, smo računalniško umetnost razumeli kot tisto, ki je za svoj izraz uporabljala digitalne tehnologije. Tako je bilo vse do Edvardove smrti leta 2018. Njegove računalniške umetnine še danes delujejo znotraj muzejskega časa; so interaktivne in generativne.

 

Leta 2020 je potrebno računalniško umetnost obravnavati v kontekstu umetnostno-zgodovinskih vektorjev razvoja. To, kar danes razumemo kot računalniško umetnost, je vpeto v večplastne zgodovinske vektorje. Eden od teh umetnostno zgodovinskih vektorjev izhaja iz navodil in algoritmov, ki povezuje zgodnje umetniško računalniške oblike, ki temeljijo na tehnoloških izumih (Bauhaus) in poučevanju umetnosti (Černigoj), izhajajoč iz historične avantgarde (Malevič).

 

Že zaradi grozljive iskušnje historične avantgarde je pomembno ohranjati kritično distanco do političnega. Izhajati je potrebno iz malevičevske pozicije enotenja in ničenja. Dr. Kristina Pranjič pravi (po zapisku): Konstruiranje možne prisotnosti v materialnem je upor utopičnemu kot možna realizacija projekcije po propadu utopije. Zato prosim bralca komentarja, da še enkrat prebere uvod komentarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
15
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
13
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.997
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.978
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.224
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.844
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.944
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.869
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.426
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.188
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.044
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.219