Razkrivamo

Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade

Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v spopadanju z grozečo epidemijo koronavirusa. Seje bržkone ne bi bilo brez pritiska njegovega naslednika Janeza Janše, zaradi česar je Šarec naposled zavedel, da se kot premier v kriznih razmerah ni ravno izkazal, če smo zelo prizanesljivi. In če ima še kakšne politične ambicije, potem je zanj najbolje, da se čim prej umakne iz reflektorjev medijev in prepusti svojim naslednikom, naj se soočijo z najhujšim izzivom za nacionalno varnost po letu 1991. Kajti epidemija koronavirusa, ki grozi Sloveniji, je natanko to: ne glede na vsa relativiziranja in norčevanja o tem, kako da gre "le za malce hujšo gripo", približno 15 % obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo. Koliko okuženih lahko prenese slovenski zdravstveni sistem, ki naj bi ta hip razpolagal z nekaj deset prostimi posteljami za tovrstne "izredne primere", da ne bo kolapsiral? Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. In kje je tu Slovenija?

09.03.2020 00:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Italija   bolnišnice   OECD   Južna Koreja   Svet za nacionalno varnost   NIJZ   Aleš Šabeder   Nina Pirnat

Foto: posnetek zaslona

Novi koronavirus je največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 (vir) druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. Države, ki imajo relativno dobro urejen sistem bolnišničnih posteljnih kapacitet (tj. število postelj na 1000 prebivalcev), so ob Japonski (7,8) in Južni Koreji (7,2) še Nemčija (6,0), Litva, Avstrija, Belgija, Slovaška, Poljska, Madžarska in Slovenija (4,2). Italija je precej nižje na lestvici (komaj 2,6 postelje na 1000 prebivalcev).

 

Ob številu postelj za primere hospitalizacij okuženih za novim koronavirusom je pomemben podatek tudi doslej nadpovprečno pogost prenos okužbe od bolnikov na zdravnike oziroma drugo medicinsko osebje. Po dosedanjih raziskavah je prenosljivost koronavirusa visoka, umrljivost pa še vedno relativno nizka (vseeno pa precej višja od "navadne gripe"!). Zaradi izjemno hitrega širjenja je virus v le nekaj tednih iz žarišča na Kitajskem dosegel praktično vso zemeljsko oblo. Slovenija je prišla na vrsto relativno pozno, kar je posledica slabih letalskih povezav, vseeno pa se virusu nismo mogli izogniti zaradi bližine severne Italije, ki je postala drugo oziroma tretje največje žarišče koronavirusa na svetu (največje je še vedno v kitajski provinci Hubei). Dejansko je bilo že od začetka februarja, ko se je začela epidemija v severni Italij, jasno, da je le vprašanje časa, kdaj se bo prvi primer okužbe pojavil v Sloveniji.

 

 

Statistika OECD (2017): Število postelj v bolnišnicah na 1000 prebivalcev.

 

 

Za državo in njen aparat je oteževalna okoliščina zlasti medvladje, torej obdobje med odstopom prejšnje vlade in izvolitvijo nove. Vlada Marjana Šarca se s koronavirusom dolgo ni zares spopadla, piarovsko je poskušala neprepričljivo minimalizirati nevarnost, ki jo predstavlja, vendar je spregledala, da je vnos virusa neizbežen in da je edina strategija ta, da začne pripravljati logistične ukrepe za najslabši scenarij, torej izbruh epidemije tudi v Sloveniji. Do tega na srečo do tega trentka resda še ni prišlo, vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Šestnajst uradno okuženih v nedeljo zvečer ne pomeni, da ni med ljudmi še več obolelih, ki pa se ne počutijo tako slabo, da bi poiskali zdravniško pomoč. Ali je 16 dovolj velika številka, da lahko sproži epidemijo, pa je seveda retorično vprašanje za epidemiologe.

 

 

Nujne menjave na NIJZ

  

Bodoča vlada, ki naj bi jo v naslednjih dneh tednih potrdili v državnem zboru (zaradi napol izrednih razmer bi bilo smiselno proceduro pospešiti), se torej vsaj tokrat ne bo prednostno ukvarjala s standardnimi kadrovskimi menjavami, denimo direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), kajti glede na zaostrene razmere, ki jih prinaša zelo možna epidemija koronavirusa, bo treba nemudoma zamenjati vodstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer je direktorica Nina Pirnat, sicer kader Cerarjeve ministrice za javno zdravje Milojke Kolar Celarc.

 

Prav zaradi katastrofalnega komuniciranja NIJZ z javnostjo se je še pred uradno potrditvijo prve okužbe s koronavirusom zaupanje javnosti v to institucijo in državo kot tako dobesedno podrlo, po socialnih omrežjih in tudi v nekaterih medijih pa je začelo krožiti več različnih "resnic" o dejanskih podatkih. Pirnatova je podobno kot poslovodeči minister za zdravje Aleš Šabeder v situacijo s koronavirusom padla povsem nepripravljena, brez ustrezne komunikacijske strategije in načrtom kriznega piarja. Presenetljivo je predvsem to, da se vlada niti po prvih in zelo bolečih flopih ni ničesar naučila in je do nedelje zvečer še vedno delovala, kot da nima povsem natančnih informacij o poteku širjenja virusa, niti ni čisto prepričana, kaj naj bo naslednji korak, ki bo potreben za zaščito javnega zdravja.

 

 

Štiridnevna ignoranca

 

V soboto se je zgodil nov primer okužbe na Obali, kjer so pristojne institucije - nad njimi je po hierarhiji ravno NIJZ -  potrebovale kar štiri dni, da so 31-letni Lucijčanki, ki sicer živi in dela v Švici, omogočile testiranje, o čemer so kritično poročale Primorske novice (vir). Na srečo je gospa ravnala izjemno odgovorno in je bila ves čas v samoizolaciji. Nekateri drugi okuženi takšne prisebnosti niso zmogli, zato so okužili kar nekaj ljudi - ki so potem morda okužili nove "žrtve".

 

 

Premier v odstopu, minister za zdravje v odstopu in Nina Pirnat, direktorica NIJZ.  

 

 

Če je belokranjski zdravnik okužil tudi katerega izmed varovancev doma starejših občanov v Metliki, se nam bržkone obeta prva smrtna žrtev, kajti smrtnost pri koronavirusu je med najstarejšo populacijo (nad 80 let) že okoli 15 % (kar pojasnjuje tudi visoko smrtnost med okuženimi v severni Italiji). Če bi Šarčeva birokracija resno pristopila k ukrepom za zajezitev koronavirusa, predvsem pa če bi javnost na čim bolj razumljiv in konkreten način obveščala o tem, zakaj je ta virus tako nevaren, četudi v povprečju ni tako zelo smrtonosen, kot nekateri panično opozarjajo, potem bi bilo ključno sporočilo sledeče:

 

Približno šestina obolelih (15 %) za novim koronavirusom potrebuje hospitalizacijo, saj imajo hujše respiratorne težave. V domači oskrbi enostavno ne morejo ostati. Če je okuženih veliko, takšna množica pacientov ohromi zdravstveni sistem, ki po določenem času kolapsira. Tedaj se odstotek mrtvih lahko dvigne tudi nad številko, ki jo trenutna statistika beleži kot odstotek smrtnosti.

 

Koliko okuženih bi teoretično lahko "prenesel" slovenski zdravstveni sistem, si lahko približno predstavljamo že ob številu prostih postelj za takšne primere. Resda smo po OECD statistiki relativno dobro preskrbljeni s poteljami v bolnišnicah, vendar je ta podatek varljiv, saj ne upošteva tega, da je pri koronavirusu bistvena izolacija pacienta, kar pomeni, da mora biti v bolnišnični sobi sam. Glede na slovenske razmere v javnem zdravstvu je to podatek, ki spremeni marsikaj. Koliko posteljnih kapacitet ima torej dejansko država ta hip na voljo? Od izbruha epidemije v sosednji Italiji, ko bi moral NIJZ takoj in z vso resnostjo začeti s pripravami za najbolj črn scenarij tudi pri nas, se je število teh postelj po nekaterih podatkih sicer zvišalo, vendar v nobenem primeru ne presega 50, od tega naj bi bila približno četrtina na intenzivnih oddelkih.

 

 

Maročan in panika na občini

 

Nad NIJZ in njegovo nekompetentnostjo so se konec minulega tedna razburjali tudi na občinskih ravneh. Na domžalsko upravno enoto je prišel Maročan s svojim tastom, da bi podaljšal začasno prebivališče; ob tem se je tast zaklepetal in povedal, da je zet prišel ravno s tistim kombijem GoOpti iz Benetk, s katerim se je v Slovenijo pripeljal tudi prvi "uradno okuženi" za koronavirusom.

 

 

Zadnji podatki potrjujejo strahove, da je Italija naslednje veliko žarišče virusa.

 

 

Zavladala je manjša panika, saj je Maročanovo dekle čistilka na sosednji občini in je imela tam vsakodnevne stike s kopico zaposlenih. Direktor občinske uprave jo je nemudoma poslal domov, potem pa se je soočil z dilemo, kako napisati odredbo, naj čistilka ostane doma, ko pa niti ona niti njen maroški partner uradno (še) nista bolna. Na NIJZ so jim povedali, da za take odredbe niso pristojni, niso pa imeli niti nobenih idej, kako bi problem rešili. Ko so na občini razmišljali, kaj narediti z vsemi tistimi zaposlenimi, ki so bili v bližnjem stiku s potencialno okuženo čistilko, so se soočili z novim izzivom: kako izpeljati testiranje za koronavirus, ko pa delodajalec formalno nima nobenega pravnega vzvoda, da bi jih poslal na testiranje, razen seveda na podlagi prošnje oziroma vljudnega predloga.

 

Šarčeva vlada v teh nekaj tednih, ko je jasno, da koronavirus ne bo obšel Slovenije, ni bila sposobna sestaviti niti osnovnih pooblastil vodstvom javnih zavodov, občinam oziroma javni upravi nasploh, da v primeru suma, da kdo od zaposlenih okužen s koronavirusom, lahko tega človela pošljejo domov ali na testiranje brez skrbi, da bo ta posameznik - ker se bo zaradi tega morda čutil prizadetega, diskriminiranega - zoper delodajalca morda sprožil kak postopek, tožbo ipd.

 

 

Ukrepi, ki se jih vsi bojijo

 

Če bi premier v odstopu ravnal modro in v dobro države, bi na ponedeljkov razširjeni sestanek Sveta za nacionalno varnost (SNAV) poleg poslovodečih ministrov povabil tudi vse kandidate za ministre v bodoči vladi. Kajti SNAV je edini organ v sistemu oblasti, kjer se politika konča in kjer gre za resne odločitve, ki jih morajo sprejemati odgovorni državni funkcionarji. Na Svetu za nacionalno varnost ni politikov, ni opozicije in pozicije, ampak gre za državo. Tam se vidi, kdo razume politiko, kdo pa je navaden blefer, nam je zaupal sogovornik iz vrha državne uprave, ki ni želel niti imenovan. Spomnil nas je na eno takšnih sej pred leti, ko je bil premier Janez Drnovšek in so mu povedali, da Slovenija nima rezervnega državnega komunikacijskega sistema (omrežja), na katerem bi bili državne institucije, vlada, davki, carine, plačilni promet itn. Vsi v sobi so nenadoma postali beli kot stene za njimi.

 

 

Pod Šarčevo vlado se je Svet za nacionalno varnost sestajal tudi zaradi bizarnih razlogov, denimo Štajerske varde in Andreja Šiška. (Foto: Vlada Republike Slovenije)

 

 

Če Šarec razume politiko, bo naredil vse, da bo prenos oblasti na novo vlado - predvsem tam, kjer je situacija glede potencialne epidemije koronavirusa najbolj akutna - potekal čim hitreje, učinkovito in uspešno. 

 

S tem v zvezi ni slaba ideja, da bi ponedeljkova seja Sveta za nacionalno varnost potekala v živo.

 

Svet za nacionalno varnost ne bo mogel mimo razmer v Italiji, ki so dejansko zaskrbljujoče, kajti naša zahodna soseda bo zaradi koronavirusa zagotovo padla v novo recesijo, že zdaj pa je škoda milijardna. Prepoved vseh javnih prireditev ni tako usodna kot denimo zaprtje univerz, šol in vrtcev, saj to za seboj potegne težke posledice. Na otroke, ki ostanejo doma, mora nekdo paziti; če so šoloobvezni, je na mestu vprašanje, kako je z njihovim izobraževanjem. Slovenija lahko preživi teden dni najbolj rigoroznih ukrepov brez hujših posledic, pravijo naši sogovorniki, težave pa bi se pojavile kasneje. Nismo namreč še pripravljeni za online šolski proces, ki bi bil možen prek komunikacijskih kanalov, kakršen je denimo Skype, omogočil pa bi, da šolarji na takšen način spremljajo izobraževalni proces tudi v primeru, ko bi suspenz pouka trajal več tednov.

 

Tudi to namreč ni izključeno. Ta trenutek ne vemo, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov pri nas; možnosti, da bi število okuženih ostalo pri številki 12, sicer so, vendar so majhne. Skoraj zagotovo bo prišlo do širjenja virusa, vprašanje je le, ali bo nalezljivost ostajala v mejah, ki še ne pomenijo epidemije. Če se zgodi slednja, se bo treba z njo spopasti in jo obvladati.

 

V vsakem primeru pa je novi koronavirus največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
14
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 3.328
02/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
03/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.659
04/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.499
05/
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.072
06/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 1.148
07/
Delajte več otrok! Orbanova "banda štirih" odkrito proti imigracijski politiki Bruslja
Paul A. Nuttall
Ogledov: 1.042
08/
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
Uredništvo
Ogledov: 831
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 928
10/
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
Uredništvo
Ogledov: 753