Razkrivamo

Svet za nacionalno varnost ni figov list za katastrofalni "krizni menedžment" Šarčeve vlade

Svet za nacionalno varnost, ki ga je za ponedeljek sklical premier v odstopu Marjan Šarec, je prva resna poteza njegove vlade v spopadanju z grozečo epidemijo koronavirusa. Seje bržkone ne bi bilo brez pritiska njegovega naslednika Janeza Janše, zaradi česar je Šarec naposled zavedel, da se kot premier v kriznih razmerah ni ravno izkazal, če smo zelo prizanesljivi. In če ima še kakšne politične ambicije, potem je zanj najbolje, da se čim prej umakne iz reflektorjev medijev in prepusti svojim naslednikom, naj se soočijo z najhujšim izzivom za nacionalno varnost po letu 1991. Kajti epidemija koronavirusa, ki grozi Sloveniji, je natanko to: ne glede na vsa relativiziranja in norčevanja o tem, kako da gre "le za malce hujšo gripo", približno 15 % obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo. Koliko okuženih lahko prenese slovenski zdravstveni sistem, ki naj bi ta hip razpolagal z nekaj deset prostimi posteljami za tovrstne "izredne primere", da ne bo kolapsiral? Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. In kje je tu Slovenija?

09.03.2020 00:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Italija   bolnišnice   OECD   Južna Koreja   Svet za nacionalno varnost   NIJZ   Aleš Šabeder   Nina Pirnat

Foto: posnetek zaslona

Novi koronavirus je največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

Število bolnišničnih postelj je izjemno pomemben podatek pri analizi smrtnosti zaradi koronavirusa. Južna Koreja, ki je glede na statistiko OECD iz leta 2017 (vir) druga na svetu po številu bolnišničnih postelj (prva je Japonska), ima dejansko relativno nizko smrtnost med okuženimi za novim koronavirusom, četudi je število okuženih najvišje na svetu (izven Kitajske kot primarnega žarišča tega virusa): 50 mrtvih na 7300 okuženih. Italija, na drugi strani, ima skoraj enako število okuženih kot Južna Koreja, vendar kar sedemkrat več mrtvih (!). Ne le zaradi demografske slike, pač pa tudi zaradi zdravstvenega sistema. Države, ki imajo relativno dobro urejen sistem bolnišničnih posteljnih kapacitet (tj. število postelj na 1000 prebivalcev), so ob Japonski (7,8) in Južni Koreji (7,2) še Nemčija (6,0), Litva, Avstrija, Belgija, Slovaška, Poljska, Madžarska in Slovenija (4,2). Italija je precej nižje na lestvici (komaj 2,6 postelje na 1000 prebivalcev).

 

Ob številu postelj za primere hospitalizacij okuženih za novim koronavirusom je pomemben podatek tudi doslej nadpovprečno pogost prenos okužbe od bolnikov na zdravnike oziroma drugo medicinsko osebje. Po dosedanjih raziskavah je prenosljivost koronavirusa visoka, umrljivost pa še vedno relativno nizka (vseeno pa precej višja od "navadne gripe"!). Zaradi izjemno hitrega širjenja je virus v le nekaj tednih iz žarišča na Kitajskem dosegel praktično vso zemeljsko oblo. Slovenija je prišla na vrsto relativno pozno, kar je posledica slabih letalskih povezav, vseeno pa se virusu nismo mogli izogniti zaradi bližine severne Italije, ki je postala drugo oziroma tretje največje žarišče koronavirusa na svetu (največje je še vedno v kitajski provinci Hubei). Dejansko je bilo že od začetka februarja, ko se je začela epidemija v severni Italij, jasno, da je le vprašanje časa, kdaj se bo prvi primer okužbe pojavil v Sloveniji.

 

 

Statistika OECD (2017): Število postelj v bolnišnicah na 1000 prebivalcev.

 

 

Za državo in njen aparat je oteževalna okoliščina zlasti medvladje, torej obdobje med odstopom prejšnje vlade in izvolitvijo nove. Vlada Marjana Šarca se s koronavirusom dolgo ni zares spopadla, piarovsko je poskušala neprepričljivo minimalizirati nevarnost, ki jo predstavlja, vendar je spregledala, da je vnos virusa neizbežen in da je edina strategija ta, da začne pripravljati logistične ukrepe za najslabši scenarij, torej izbruh epidemije tudi v Sloveniji. Do tega na srečo do tega trentka resda še ni prišlo, vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo. Šestnajst uradno okuženih v nedeljo zvečer ne pomeni, da ni med ljudmi še več obolelih, ki pa se ne počutijo tako slabo, da bi poiskali zdravniško pomoč. Ali je 16 dovolj velika številka, da lahko sproži epidemijo, pa je seveda retorično vprašanje za epidemiologe.

 

 

Nujne menjave na NIJZ

  

Bodoča vlada, ki naj bi jo v naslednjih dneh tednih potrdili v državnem zboru (zaradi napol izrednih razmer bi bilo smiselno proceduro pospešiti), se torej vsaj tokrat ne bo prednostno ukvarjala s standardnimi kadrovskimi menjavami, denimo direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), kajti glede na zaostrene razmere, ki jih prinaša zelo možna epidemija koronavirusa, bo treba nemudoma zamenjati vodstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer je direktorica Nina Pirnat, sicer kader Cerarjeve ministrice za javno zdravje Milojke Kolar Celarc.

 

Prav zaradi katastrofalnega komuniciranja NIJZ z javnostjo se je še pred uradno potrditvijo prve okužbe s koronavirusom zaupanje javnosti v to institucijo in državo kot tako dobesedno podrlo, po socialnih omrežjih in tudi v nekaterih medijih pa je začelo krožiti več različnih "resnic" o dejanskih podatkih. Pirnatova je podobno kot poslovodeči minister za zdravje Aleš Šabeder v situacijo s koronavirusom padla povsem nepripravljena, brez ustrezne komunikacijske strategije in načrtom kriznega piarja. Presenetljivo je predvsem to, da se vlada niti po prvih in zelo bolečih flopih ni ničesar naučila in je do nedelje zvečer še vedno delovala, kot da nima povsem natančnih informacij o poteku širjenja virusa, niti ni čisto prepričana, kaj naj bo naslednji korak, ki bo potreben za zaščito javnega zdravja.

 

 

Štiridnevna ignoranca

 

V soboto se je zgodil nov primer okužbe na Obali, kjer so pristojne institucije - nad njimi je po hierarhiji ravno NIJZ -  potrebovale kar štiri dni, da so 31-letni Lucijčanki, ki sicer živi in dela v Švici, omogočile testiranje, o čemer so kritično poročale Primorske novice (vir). Na srečo je gospa ravnala izjemno odgovorno in je bila ves čas v samoizolaciji. Nekateri drugi okuženi takšne prisebnosti niso zmogli, zato so okužili kar nekaj ljudi - ki so potem morda okužili nove "žrtve".

 

 

Premier v odstopu, minister za zdravje v odstopu in Nina Pirnat, direktorica NIJZ.  

 

 

Če je belokranjski zdravnik okužil tudi katerega izmed varovancev doma starejših občanov v Metliki, se nam bržkone obeta prva smrtna žrtev, kajti smrtnost pri koronavirusu je med najstarejšo populacijo (nad 80 let) že okoli 15 % (kar pojasnjuje tudi visoko smrtnost med okuženimi v severni Italiji). Če bi Šarčeva birokracija resno pristopila k ukrepom za zajezitev koronavirusa, predvsem pa če bi javnost na čim bolj razumljiv in konkreten način obveščala o tem, zakaj je ta virus tako nevaren, četudi v povprečju ni tako zelo smrtonosen, kot nekateri panično opozarjajo, potem bi bilo ključno sporočilo sledeče:

 

Približno šestina obolelih (15 %) za novim koronavirusom potrebuje hospitalizacijo, saj imajo hujše respiratorne težave. V domači oskrbi enostavno ne morejo ostati. Če je okuženih veliko, takšna množica pacientov ohromi zdravstveni sistem, ki po določenem času kolapsira. Tedaj se odstotek mrtvih lahko dvigne tudi nad številko, ki jo trenutna statistika beleži kot odstotek smrtnosti.

 

Koliko okuženih bi teoretično lahko "prenesel" slovenski zdravstveni sistem, si lahko približno predstavljamo že ob številu prostih postelj za takšne primere. Resda smo po OECD statistiki relativno dobro preskrbljeni s poteljami v bolnišnicah, vendar je ta podatek varljiv, saj ne upošteva tega, da je pri koronavirusu bistvena izolacija pacienta, kar pomeni, da mora biti v bolnišnični sobi sam. Glede na slovenske razmere v javnem zdravstvu je to podatek, ki spremeni marsikaj. Koliko posteljnih kapacitet ima torej dejansko država ta hip na voljo? Od izbruha epidemije v sosednji Italiji, ko bi moral NIJZ takoj in z vso resnostjo začeti s pripravami za najbolj črn scenarij tudi pri nas, se je število teh postelj po nekaterih podatkih sicer zvišalo, vendar v nobenem primeru ne presega 50, od tega naj bi bila približno četrtina na intenzivnih oddelkih.

 

 

Maročan in panika na občini

 

Nad NIJZ in njegovo nekompetentnostjo so se konec minulega tedna razburjali tudi na občinskih ravneh. Na domžalsko upravno enoto je prišel Maročan s svojim tastom, da bi podaljšal začasno prebivališče; ob tem se je tast zaklepetal in povedal, da je zet prišel ravno s tistim kombijem GoOpti iz Benetk, s katerim se je v Slovenijo pripeljal tudi prvi "uradno okuženi" za koronavirusom.

 

 

Zadnji podatki potrjujejo strahove, da je Italija naslednje veliko žarišče virusa.

 

 

Zavladala je manjša panika, saj je Maročanovo dekle čistilka na sosednji občini in je imela tam vsakodnevne stike s kopico zaposlenih. Direktor občinske uprave jo je nemudoma poslal domov, potem pa se je soočil z dilemo, kako napisati odredbo, naj čistilka ostane doma, ko pa niti ona niti njen maroški partner uradno (še) nista bolna. Na NIJZ so jim povedali, da za take odredbe niso pristojni, niso pa imeli niti nobenih idej, kako bi problem rešili. Ko so na občini razmišljali, kaj narediti z vsemi tistimi zaposlenimi, ki so bili v bližnjem stiku s potencialno okuženo čistilko, so se soočili z novim izzivom: kako izpeljati testiranje za koronavirus, ko pa delodajalec formalno nima nobenega pravnega vzvoda, da bi jih poslal na testiranje, razen seveda na podlagi prošnje oziroma vljudnega predloga.

 

Šarčeva vlada v teh nekaj tednih, ko je jasno, da koronavirus ne bo obšel Slovenije, ni bila sposobna sestaviti niti osnovnih pooblastil vodstvom javnih zavodov, občinam oziroma javni upravi nasploh, da v primeru suma, da kdo od zaposlenih okužen s koronavirusom, lahko tega človela pošljejo domov ali na testiranje brez skrbi, da bo ta posameznik - ker se bo zaradi tega morda čutil prizadetega, diskriminiranega - zoper delodajalca morda sprožil kak postopek, tožbo ipd.

 

 

Ukrepi, ki se jih vsi bojijo

 

Če bi premier v odstopu ravnal modro in v dobro države, bi na ponedeljkov razširjeni sestanek Sveta za nacionalno varnost (SNAV) poleg poslovodečih ministrov povabil tudi vse kandidate za ministre v bodoči vladi. Kajti SNAV je edini organ v sistemu oblasti, kjer se politika konča in kjer gre za resne odločitve, ki jih morajo sprejemati odgovorni državni funkcionarji. Na Svetu za nacionalno varnost ni politikov, ni opozicije in pozicije, ampak gre za državo. Tam se vidi, kdo razume politiko, kdo pa je navaden blefer, nam je zaupal sogovornik iz vrha državne uprave, ki ni želel niti imenovan. Spomnil nas je na eno takšnih sej pred leti, ko je bil premier Janez Drnovšek in so mu povedali, da Slovenija nima rezervnega državnega komunikacijskega sistema (omrežja), na katerem bi bili državne institucije, vlada, davki, carine, plačilni promet itn. Vsi v sobi so nenadoma postali beli kot stene za njimi.

 

 

Pod Šarčevo vlado se je Svet za nacionalno varnost sestajal tudi zaradi bizarnih razlogov, denimo Štajerske varde in Andreja Šiška. (Foto: Vlada Republike Slovenije)

 

 

Če Šarec razume politiko, bo naredil vse, da bo prenos oblasti na novo vlado - predvsem tam, kjer je situacija glede potencialne epidemije koronavirusa najbolj akutna - potekal čim hitreje, učinkovito in uspešno. 

 

S tem v zvezi ni slaba ideja, da bi ponedeljkova seja Sveta za nacionalno varnost potekala v živo.

 

Svet za nacionalno varnost ne bo mogel mimo razmer v Italiji, ki so dejansko zaskrbljujoče, kajti naša zahodna soseda bo zaradi koronavirusa zagotovo padla v novo recesijo, že zdaj pa je škoda milijardna. Prepoved vseh javnih prireditev ni tako usodna kot denimo zaprtje univerz, šol in vrtcev, saj to za seboj potegne težke posledice. Na otroke, ki ostanejo doma, mora nekdo paziti; če so šoloobvezni, je na mestu vprašanje, kako je z njihovim izobraževanjem. Slovenija lahko preživi teden dni najbolj rigoroznih ukrepov brez hujših posledic, pravijo naši sogovorniki, težave pa bi se pojavile kasneje. Nismo namreč še pripravljeni za online šolski proces, ki bi bil možen prek komunikacijskih kanalov, kakršen je denimo Skype, omogočil pa bi, da šolarji na takšen način spremljajo izobraževalni proces tudi v primeru, ko bi suspenz pouka trajal več tednov.

 

Tudi to namreč ni izključeno. Ta trenutek ne vemo, kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov pri nas; možnosti, da bi število okuženih ostalo pri številki 12, sicer so, vendar so majhne. Skoraj zagotovo bo prišlo do širjenja virusa, vprašanje je le, ali bo nalezljivost ostajala v mejah, ki še ne pomenijo epidemije. Če se zgodi slednja, se bo treba z njo spopasti in jo obvladati.

 

V vsakem primeru pa je novi koronavirus največji preizkus za slovensko državo po letu 1991. Na nek način se ponavlja tista Kučanova izjava, da nič več ne bo tako, kot je bilo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.053
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.144
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.909
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.340
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.215
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.071
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 915
08/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 670
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.046
10/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.057