Razkrivamo

Koronavirus: Razmere so resne, vlada suspendirala schengenski režim na meji z Italijo

Glede na dosedanjo politiko in prakso Šarčeve vlade v odstopu je ponedeljkova odločitev o uvedbi nadzora na meji z Italijo, ki je eno izmed štirih svetovnih žarišč koronavirusa, presenetljivo resna. Pomeni suspendiranje schengenskega mejnega režima in bo vsekakor le začasen ukrep, četudi bi bilo pametno, da vlada oziroma zunanje ministrstvo o tem obvesti Bruselj in Rim. Bilo bi nerodno, če bi na to kdo pozabil. A glede na dosedanje izkušnje je možen tudi takšen spodrsljaj ... Sicer pa do tega trenutka ni jasno, če je takšen sklep že veljaven, ali pa ga mora na seji potrditi še vlada!?

10.03.2020 00:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Svet za nacionalno varnost   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Aleš Šabeder   Italija   meja   nadzor   Schengen   Kranjska gora

Foto: Mediaspeed

Šarčeva včerajšnja izjava, da je "pomembno, da ministri, ki opravljajo tekoče posle, sodelujejo s prihodnjimi ministri, da bo nova vlada lahko nadaljevala ukrepanje", si zasluži pohvalo. Potrjuje našo včerajšnjo oceno, da je Svet za nacionalno varnost organ, kjer se politika konča.

Marjan Šarec, ki do izvolitve nove vlade opravlja funkcijo poslovodečega premierja, je "pospešek" za odločitev o nadzoru kopenske meje z Italijo očitno dobil zaradi ponedeljkovega sestanka Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v razširjeni sestavi, na katerem je sodeloval tudi novoizvoljeni predsednik vlade Janez Janša. Če je do ponedeljka veljalo, da se odhajajoča Šarčeva vlada ekipa s koronavirusom ni želela resno soočiti - razlogov za to je več, eden izmed njih pa je brez dvoma tudi razumljiv strah, da bi s kakršno koli resnejšo potezo sprožila paniko med ljudmi -, pa se je doktrina takorekoč čez noč spremenila. Precej zaslug za to ima novoizvoljeni premier Janša, ki doslej ni skrival, da ga skrbi slaba odzivnost vlade v odstopu, zlasti pa njeno očitno obotavljanje pri sprejemanju resnejših ukrepov. Zaradi tega so na ponedeljkovem sestanku SNAV nekateri povabljeni z zanimanjem spremljali komunikacijo med novim in starim premierjem, zlasti pa jih je presenetila nekakšna mirna avtoriteta, s katero je Janša nastopil na Svetu za nacionalno varnost, za katerega smo na portalu+ že v včerajšnjem prispevku upravičeno zapisali, da "tam ni politikov, ni opozicije in pozicije, ampak gre za državo" (vir).

 

Sklepi SNAV so prišli v javnost približno šest ur prej, preden je v ponedeljek zvečer italijanski premier Giuseppe Conte zaradi dramatičnega poslabšanja razmer v Italiji razglasil karanteno za celotno državo. To pomeni, da so povsod po Italiji prepovedane javne prireditve in zborovanja, svoboda gibanja prebivalcev pa je omejena na pot na delo in nazaj ter na nujne družinske primere. V ponedeljek je število smrtnih žrtev v Italiji poskočilo na 463, število okuženih pa na 9172, kar z drugimi besedami pomeni, da je naša zahodna soseda - poleg Kitajske seveda - zdaj s koronavirusom najbolj prizadeta država na svetu. Najboljša stvar, ki jo Italijani po besedah premierja Conteja lahko naredijo v teh razmerah, je, da ostanejo doma.

 

 

Meje ne moremo hermetično zapreti

 

Na sestanku Sveta za nacionalno varnost teh novic iz Italije še niso mogli predvideti, zato je bila odločitev o začasni ukinitvi schengenskega mejnega režima rezultat splošne ocene o visoki ogroženosti oziroma izpostavljenosti Slovenije, saj je znano, da k nam dnevno prihaja na tisoče Italijanov, poglavje zase pa so vsi "gastarbajterji", ki se iz Italije s kombiji, minibusi in osebnimi vozili prek Slovenije vračajo v Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in druge vzhodnoevropske ter balkanske države. Koliko je teh ljudi, ki vsak dan prečkajo našo državo, bržkone ne ve nihče, vsekakor pa jih je več tisoč. Pričakovati je, da bo vzpostavitev mejnega nadzora povzročila tudi zastoje, vendar je to neprijetno posledico pač treba vzeti v zakup.

 

 

Nadzor na meji z Italijo bo v praksi težko izvajati, saj so mejni prehodi že desetletje zgodovina ...

 

 

Iz izjav ministra za zdravje v odstopu Aleša Šabedra je bilo moč razbrati tudi nekaj zmede, ko je govoril o preusmeritvi "iz maloobmejnih mejnih prehodov na večje". Mar minister ne ve, da so mejni prehodi z Italijo že desetletje preteklost, isto pa seveda velja tudi za maloobmejne? Nadzor na cestah, kjer so bili nekoč mejni prehodi z Italijo, bi torej pomenil začasno kontrolo potnikov zaradi preverjanja njihovega zdravstvenega stanja, kar pomeni, da bi morali biti vsi policisti opremljeni z ustreznimi termometri, s katerimi bi hitro in učinkovito preverili telesno temperaturo potnikov. Podoben predlog je Svet za nacionalno varnost sprejel za Letališče Jožeta Pučnika. Glede na skromen promet na našem edinem delujočem mednarodnem letališču je bojazen pred gnečo vsekakor odveč.

 

 

SMS, Pošta Slovenije, klicni center

 

Ker očitno obstajajo določeni problemi glede opremljenosti državnih organov, ki bodo skrbeli za nadzor potnikov, je SNAV sklenil, da ministrstvo za finance "takoj sprosti proračunske rezerve za nabavo osebne zaščitne opreme resorjem, ki bodo izvajali javno naročanje za potrebe sedanjih razmer". V to postavko spada tudi nabava pol milijona zaščitnih mask (kar je sicer bolj za "prvo silo"). Vlada bo v sodelovanju z mobilnimi operaterji vse tujce, ki bodo vstopili na slovensko ozemlje, s SMS sporočilom obvestila o zaščitnih ukrepih, ki veljajo v Sloveniji v zvezi s koronavirusom. Prav tako bodo vsa gospodinjstva s pomočjo Pošte Slovenije prejela letake z navodili o ukrepanju v zvezi s koronavirusom.

 

Vzpostavljena je tudi brezplačna telefonska številka 080 1404 v pomoč prebivalcem v zvezi s koronavirusom, vendar bo aktivna le v dnevnem času, in sicer vsak dan med 8. in 20. uro, na vprašanja pa bodo odgovarjali študentje višjih letnikov Medicinske fakultete.

 

 

Kaj nas vsekakor še čaka

 

Do izbruha koronavirusa v Sloveniji je prišlo zaradi neupoštevanja navodil, pri čemer je poseben problem tudi ta, da so bili kar trije okuženi zdravniki. Še vedno pa imamo opravka s t.i. prvo fazo širjenja okužbe, kar pomeni, da bo število obolelih še naraščalo - koliko, je seveda nemogoče napovedati. V ponedeljek zvečer je bilo okuženih 24, kar je številka, ki jo slovenski zdravstveni sistem prenese brez hujših obremenitev. Kje bi se začeli problemi oziroma koliko bolnikov je naš sistem sposoben sprejeti, je odvisno od nadaljnih odločitev pristojnih državnih organov; je pa zelo verjetno, da bi se v primeru masovnega širjenja okužbe število mest, kjer bi zdravili bolnike, skrčilo na eno ali dve lokaciji. S tem v zvezi se omenjata ljubljanska Bolnišnica dr. Petra Držaja in Klinika Golnik pri Kranju. Dosedanje izkušnje spopadanja s koronavirusom govorijo o nujnosti, da se okužene hospitalizira tam, kjer je možnost karantene celotne bolnišnice čim večja.

 

 

Koronavirus je v Sloveniji še vedno v začetni fazi, število okuženih bo še naraščalo.

 

 

Dobra novica, ki je prišla z včerajšnjega zasedanja SNAV, pa je predvsem ta, da je premier v odstopu Marjan Šarec v duhu našega včerajšnjega prispevka povedal, da je "pomembno, da ministri, ki opravljajo tekoče posle, sodelujejo s prihodnjimi ministri, da bo nova vlada lahko nadaljevala ukrepanje". Takšna izjava si zasluži pohvalo, obenem pa potrjuje našo včerajšnjo oceno, da je Svet za nacionalno varnost organ, kjer se politika konča. 

 

Po oceni WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) smo glede boja proti koronavirusu - gledano globalno - nekje med začetkom in sredino.

 

 

Kranjska gora in italijanski turisti

 

Eno izmed zelo verjetnih žarišč okužbe lahko hitro postane tudi Kranjska gora. Zaradi turizma in tujih gostov, predvsem italijanskih, ki sta jih ta hip polna hotela HIT Alpinea in Kompas. Zajtrki so samopostrežni (t.i. švedske mize), hrano pa po naših informacijah kasneje postrežejo še zaposlenim kot malico. Ali se zavedajo, da s tem tvegajo morebitno okužbo, je vsekakor vprašanje, ki ni tako neumestno. Glede na to, da čez nekaj dni v hotel pridejo alpski smučarji, ki bodo nastopili na Pokalu Vitranc, bi bila skrb zagotovo nujna.

 

Istočasno je dal ravnatelj kranjskogorske osnovne šole staršem, učiteljem in vsem drugim zaposlenim natančna navodila glede pravil, ki veljajo v zaostrenih higienskih pogojih; posebna navodila glede dezinfekcije so dobile tudi čistilke. Omenjeni ravnatelj je ravnal samoiniciativno, vendar razumno in si zasluži pohvalo. Po naših informacijah na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki ga vodi Nina Pirnat, kader Milojke Kolar Celarc, še včeraj (tj. ponedeljek, 9. marec) niso imeli nikogar, ki bi bil v teh kriznih razmerah, ko grozi epidemija koronavirusa, zadolžen za svetovanje in pomoč vsem, ki bi se tja obrnili s prošnjo po nasvetu.

 

To dokazuje, da so načelni sklepi Sveta za nacionalno varnost eno, praksa posameznih ministrstev oziroma njim podrejenih javnih zavodov in agencij pa drugo. In če želi (nova) vlada maksimalno zaščititi prebivalstvo pred zelo verjetno epidemijo koronavirusa, potem bo treba nemudoma prevetriti vse te zarjavele, neodzivne institucije, ki že skoraj trideset let spijo spanje pravičnega ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.798
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.584
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.252
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 998
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.109
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 842
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 820
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 497