Razkrivamo

Epidemija koronavirusa je tu! Slovenija se mora pripraviti na to, da najhujše šele prihaja!

Slovenija nujno potrebuje vlado s polnimi pooblastili, kajti bitka s koronavirusom, ki pri nas napreduje po italijanskem scenariju, je tudi bitka s časom, ki zahteva bolj premišljene ukrepe. Najhujše šele prihaja. Odhajajoči premier Marjan Šarec je sicer v torek razglasil zaprtje meje z Italijo, vendar se je v sredo izkazalo, da v praksi temu ni čisto tako. Dodatno zmedo je povzročilo zunanje ministrstvo s pozivom vsem Slovencem v Italiji, naj se vrnejo v domovino. 

12.03.2020 01:15
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   koronavirus   vlada   Marjan Šarec   Italija   bolnišnice   Aleš Šabeder   Nina Pirnat

Foto: Mediaspeed

Kaj je naslednji korak glede zajezitve virusa, lahko hitro ugotovimo ob pogledu na razmere v Italiji ... Popolna karantena za celotno Slovenijo.

Cerarjevi so skoraj zagotovo mislili na slovenske turiste, ki so ta hip v Italiji, naj se vrnejo domov, ne pa vseh Slovencev, ki bodisi delajo ali študirajo v naši zahodni sosedi bodisi tam začasno prebivajo. Takšen zmeden poziv, s katerim je Ministrstvo za zunanje zadeve v javnost vneslo še dodatno vznemirjenje, je očitno stalnica v komuniciranju vlade Marjana Šarca v odstopu. Tiskovne konference so še vedno enako puščobne, sodelujoči morajo sami moderirati, nikogar ni, ki bi kot tiskovni predstavnik vlade vodil te dogodke in servisiral medije oziroma njihove novinarje. Po naših informacijah sta vladi oziroma kabinetu predsednika vlade v odstopu najmanj dve agenciji za odnose z javnostmi in krizno komuniciranje ponudli brezplačno (!) strokovno pomoč pri spopadanju s koronavirusom na medijskem področju, pa so ju po hitrem postopku zavrnili. Očitno je tu eden ključnih problemov Šarčeve vlade ali pa kar poslovodečega premierja osebno: da odnosom z javnostjo ne pripisuje posebne pomembnosti, zato to področje prepušča improvizaciji.

 

Več kot dva tedna je vladno komuniciranje z mediji in javnostjo temeljilo na občasnih sporočilih, izjavah in intervjujih, češ da je vse v redu, vse pod nadzorom. Kakšen je ta nadzor, smo lahko videli v Italiji, kjer so šli po identični poti, le da s 14-dnevnim naskokom. Danes je splošno sprejeto dejstvo, da je italijanska vlada odgovorna za prepočasno, neučinkovito in neresno ukrepanje. Marjan Šarec in njegova ekipa nista bila nič boljša in če bo v epidemiji koronavirusa zaradi tega kdo umrl - o čemer pa nihče noče govoriti -, potem bo na mestu vprašanje za Šarca o tem, ali se čuti osebno odgovornega za prepozno sprejete ukrepe, s katerimi pa vlada enostavno ni mogla več pogasiti prihajajoče epidemije. Morda ga bo kdo tudi kazensko ovadil. Vedno več je pravnikov, ki bi ga preganjali na sodišču.

 

Če bi odreagirali takrat, ko je koronavirus začel pustošiti po Italiji, bi imeli že dva tedna strog nadzor na meji, zaprte kazinoje ob njej, prepovedane javne prireditve in kulturne dogodke. Zaprte bi bile tudi šole, vrtci, fakultete, obstal bi javni prevoz itn. Bilo bi hudo, vendar bi si morda že po treh tednih oddahnili, ker bi šel virus "mimo nas". Namesto tega sprejemamo rigorozne ukrepe šele v teh dneh, ko je koronavirus že dobil epidemične pospeške. V sedmih dneh je iz enega primera poskočil na 54. Kakšen bo skok v drugem tednu? Iz 54 na 750 ... ?

 

 

Tajvanski primer: ostri, hitri ukrepi rešujejo!

 

Alternativ ni. Tajvan je država, ki je do potankosti preizkusil oba modela odzivnosti države; pred skoraj dvajsetimi leti so ob izbrihu virusa sars ravnali malomarno, počasno in preveč birokratsko, letos pa so se izjemno strogo lotili prevencije in uspešno obranili otok pred invazijo kitajskega koronavirusa (Tajvan ima pri dobrih 20 milijonih populacije le 44 okuženih!). Bistveno spoznanje je povezano z odločitvijo, za katero mora stati oblast: ali rigorozni ukrepi, ki trajajo najmanj tri tedne in lahko sprožijo negodovanje javosti, celo proteste, ali pa je na mestu bolj mehka, popustljiva in zelo nedodelana strategija. V prvem primeru je ekonomska škoda precejšnja, v drugem pa ogromna. Kogar zanima tajvanska izkušnja, si lahko prebere tukaj.

 

Šarčeva vlada je potrebovala več tednov, da je prišla do točke, ko institucije enostavno ne morejo biti več žrtev izrednih razmer. Šele ko je bil minulo sredo uradno razglašen nulti bolnik, je postalo jasno, da je Pandorina skrinjica odprta. V torek, torej dan po razširjeni seji Sveta za nacionalno varnost, je Šarec precej nepričakovano "razglasil" zaprtje meje z Italijo, pri čemer je bil argument za to odločitev dejstvo, da se je za podoben ukrep odločila tudi Avstrija. Vendar pa obstaja kar nekaj pomembnih razlik. Naša vlada je že proceduralno naredila dve precej veliki napaki; kolikor nam je znano, o tej izjemno rigorozni odločitvi niso pravočasno obvestili ne Rima ne Bruslja. Za povrhu je predsednik države Borut Pahor dan prej pisal svojemu italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli - in to v italijanskem jeziku (!?), pri čemer mu ob izrazih solidarnosti, prijateljstva in naklonjenosti z besedo ni omenil, kaj pripravlja Slovenija. Blamaža ni majhna, saj kaže na to, da leva roka ne ve, kaj počne desna. Italijani, ki jih koronavirus močno pesti že tretji teden, so seveda občutljivi na vse zunanje dejavnike, sploh če gre za vprašanje sosedskih odnosov. Po besedah naših virov zlepa ne bodo pozabili, kako so jih Slovenci in Avstrijci (za razliko od Švicarjev in Francozov) z zaprtjem "pustili na cedilu".

 

 

Aktualni podatki univerze Johns Hopkins: Evropa že postaja primarno žarišče, ZDA še pridejo na vrsto.

 

 

Ko smo na portalu+ v sredo zjutraj na meji z Italijo preverjali razmere, smo presenečeni ugotovili, da meja (še) ni zaprta niti nismo opazili nobenega nadzora na tistih mestih, kjer so bili nekoč, preden je v Evropski uniji zavladal schengenski sistem, mejni prehodi. Nekaj članov Šarčeve vlade tega očitno ne ve oziroma jih ni čisto jasno, za kaj gre; tako premier kot minister za zdravje Aleš Šabeder uporabljata sintagmo "mejni prehod", čeprav gre zgolj in samo za ceste, ki povezujejo dve članici EU. Nadzor na ključnih prometnicah med Italijo in Slovenijo se je začel izvajati šele v sredo pozno popoldne, in sicer na šestih krajih, kjer so nekoč stali največji mednarodni mejni prehodi med državama, medtem ko naj bi vse nekdanje maloobmejne prehode enostavno zaprli.

 

 

Tovorni promet da, potniški ne

 

Pomembna razlika med avstrijskim in slovenskim razumevanjem "zapore meje" je tudi definicija tovornega prometa, ki lahko še naprej prosto poteka med državama. Toda Avstrijci so strogi in tujim tovornim vozilom, ki k njim prihajajo iz Italije, na svojem ozemlju ne dovoljuje ustavljanja. Lahko vstopijo v Avstrijo pod pogojem, da bodo le prevozili Avstrijo. Domačine spuščajo domov, a morajo za dva tedna v karanteno).

 

Dodaten zaplet je tudi v terminologiji: kam spadajo vsi romunski kombiji, denimo, ki jih na stotine ali celo več tisoč dnevno prečka našo državo, pogosto pa poleg blaga prevažajo tudi potnike. Je to potniški ali tovorni promet?

 

Še bolj je aktualna dilema, s katero se je zadnjih nekaj tednov soočal premier v odstopu: kako stroge ukrepe sprejeti, kako zelo omejiti svobodo gibanja ipd. Ko so nekateri predlagali zaprtje meje z Italijo, so obveljali za radikalce, provokatorje in paničarje. Podobno kot tisti, ki so navijali za zaprtje šol in vrtcev. Toda čez čas se je izkazalo, da drugače ne gre. Tisto, kar je bilo sprva radikalno, je kasneje postalo razumno.

 

Kaj bo v Sloveniji naslednji korak, lahko hitro ugotovimo ob pogledu na razmere v Italiji ...

 

V SOBOTO: DAN V ŽIVLJENJU ITALIJANA, KO DRŽAVA OBSTANE

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721