Komentar

Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus

Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s koronavirusom, ki nas bo očitno le prisilila k boljši ureditvi sistemske zakonodaje na svetovnem nivoju. Da bodo načrti za ukrepe v primeru izbruha pandemije, pripravljeni sistemsko na svetovnem nivoju, spravljeni lepo v predalu kabineta vsakega ministrskega predsednika. Pa vendar, kot da bi spet slišal Lorello: "To je problem, ki zahteva takojšno ukrepanje."

15.03.2020 15:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Lorella Flego   koronavirus   Julian Assange   Janez Janša   ukrepi   transparentnost   vmesno prostor   polarizacija

Foto: Twitter / Vlada Republike Slovenije

Morda bomo tudi pri nas v Sloveniji sedaj, ko smo v izjemnih okoliščinah dobili novo vlado, prenehali s polarizacijo ZA ali PROTI Janši in se o sistemski zakonodaji začeli pogovarjati v postavljenem vmesnem prostoru ter razvili metode in oblike argumentacije tudi o transparentnosti in zdravstvenem sistemu

Lorella Flego, voditeljica oddaj o modi, je 11. marca v jutranjem programu Televizije Slovenija, v oddaji Dobro jutro, povedala med drugim tudi sledeči stavek: "To je obleka, ki zahteva lepo postavo." Prepričan sem, da velika večina žensk, ki vsaj malo da na modo, razume in sprejema Lorellin stavek, ki je jasen, čist, čeprav ima pa večina verjetno kar težave z reševanjem tega problema. Ob tem stavku človek začutu, kako so nekatere stvari, nekateri problemi dejansko jasni in čisti - in sicer v smislu, kaj pomenijo, kako jih reševati. Ali kot je nekoč menda dejal že Aristotel: "Če nekdo želi argumentirati, ali zunaj sije sonce ali pada dež, ga je potrebno ukoriti, mu vzeti besedo, stopiti do okna in pogledati v nebo!"

 

Že naslednji hip začutim, kako pa so nekateri problemi kompleksni, nekatere zgodbe silno zahtevne in predvsem zelo delijo, polarizirajo ljudi. Na primer: Dokler ne bo dodelana sistemska zakonodaja na svetovnem nivoju, si bodo ljudje lahko razlagali zgodbo z naslovom Julian Assange na dva načina:

 

1. Takšni ljudje so junaki, ki se borijo za transparentnost, ali

2. To so izdajalci naroda, objavljajo tajne dokumente, zaradi tega je bilo s strani temnih sil ubitih že veliko naših agentov, borcev za demokracijo.

 

 

Ta zgodba bo še dolgo polarizirala ljudi. In podobnih zgodb je še veliko. Pred kratkim, 3. marca je bila na drugem programu TV Slovenija dokumentarna oddaja, , ki je prikazovala, kako Greenpeace in ostale okoljske nevladne organizacije s svojim uspešnim nasprotovanjem Monsantu oz. uporabi gensko spremenjene hrane povzročajo lakoto med milijoni revnih kmetov v Afriki in Aziji. Grozljivo, sem res prav slišal, da lahko uspešno nasprotovanje Monsantu, tej zloglasni korporaciji, povzroča lakoto med milijoni?! Sistemska zakonodaja tega področja na svetovnem nivoju ni možna?

 

Naj vzamem še najbolj aktualen problem, ki tudi povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi in to po vsem svetu. To je situacija s koronavirusom, ki nas bo očitno le prisilila k boljši ureditvi sistemske zakonodaje na svetovnem nivoju. Da bodo načrti za ukrepe v primeru izbruha pandemije, pripravljeni sistemsko na svetovnem nivoju, spravljeni lepo v predalu kabineta vsakega ministrskega predsednika. Pa vendar, kot da bi spet slišal Lorello: "To je problem, ki zahteva takojšno ukrepanje."

 

Utopija? Vrnimo se še za hip k Julianu Assangu in na videz preprostemu odgovoru: Pravične rešitve ne bo, dokler ne bo dodelana sistemska zakonodaja na svetovnem nivoju. V resnici odgovor ni preprost, kajti do njega pridemo po mojem globokem prepričanju lahko le s pomočjo kompleksne zadeve, ki sem jo v prejšnjem prispevku (vir) - in še v marsikaterem prispevku na portalu+ poimenoval vmesni prostor. Kjer po definiciji razvijamo metode in oblike argumentacije, posvetovanj, soočenj, glasovanj itd. med vsemi, ki jih določeno področje zanima, tako predstavniki držav (oziroma posamezne države), odgovornimi za to področje, znanstveniki in strokovnjaki za to področje ter aktivnimi državljani. Skratka med vsemi tistimi, ki čutijo kakršno koli željo ali potrebo po svoji participaciji. In postavimo, morda bi to predlagal sam Assange, predlog rešitve problema z imenom: transparentnost.

 

Morda idejo predlagatelj celo zašpiči z dodatkom: popolna transparentnost vsakega dejanja, vezanega na vojaško industrijo, opremo, orožje, skratka vse, kar je vezano na vojsko. Konec koncev smo v preteklosti nekaj podobnega že imeli s skupnim ogledovanjem ameriških in ruskih strokovnjakov atomskega arzenala obeh nasprotujočih si držav, mar ne? In dokler ta argumentacija ne bo prinesla rezultata, pač velja, da ima posamezna država pravico do tajnosti podatkov in s tem verjetno pravico kaznovati tistega, ki to tajnost odkrije. 

 

Tako bi postavili vmesni prostor in v njem uporabili metode argumentacije pri vseh javnih problemih, kjer se pojavlja izrazita polarizacija. Tudi med Greenpeacom in Monsantom. In morda bo svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po temeljiti in strokovni argumentaciji dobila še večja pooblastila in sredstva za pripravo načrtov, zavezujočih za vse države, za še tako veliko pandemijo. 

 

Če sem že vzel za primer bržkone najtežje rešljiv problem, tj. problem vojaške tajnosti, katere žrtev je Julian Assange, in nakazal predlog rešitve, pa bomo morda tudi pri nas v Sloveniji sedaj, ko smo v izjemnih okoliščinah dobili novo vlado, prenehali s polarizacijo ZA ali PROTI Janši in se o sistemski zakonodaji začeli pogovarjati v postavljenem vmesnem prostoru ter razvili metode in oblike argumentacije tudi o zgoraj naštetih primerih: transparentnosti in zdravstvenem sistemu. Pa še o ostalih problemih, ki jih je novi predsednik vlade pred kratkim v svojem nagovoru v parlamentu čisto lepo naštel.

 

Če bi prenehali s polarizacijo ZA in PROTI Janši, bi tudi novi premier uvidel, da bi mu postavitev vmesnega prostora pripomogla k reševanju vsega naštetega. In bi zato lažje uveljavljal tudi takojšnje nujne ukrepe takrat, ko resnično ni čas(a) za debate, posvetovanja, argumentacije itd., zato bi naredil tako, kot svetuje Aristotel. Takšna je sedaj  situacija s koronavirusom. Če bi že obstajal vmesni prostor, jasno določene, sprejete in upoštevane metode strokovnih posvetovanj ali argumentacije v tem vmesnem prostoru, se enostavno, preprosto po zdravi pameti lahko bolje vidi, kdaj je vrag odnesel šalo in kdaj ni čas za posvetovanja in argumentacije, ampak je treba ukrepati takoj, takoj in po veljavnem načrtu, ki ga mora imeti predsednik vlade že v predalu! 

 

Morda iskanje odgovora na po svoje absurdno naslovno vprašanje preprosto pripomore k razumevanju, zakaj je potrebno urediti sistemsko zakonodajo, ki vključuje definicijo demokratičnega odločanja (tudi tisti del, ki naj bi vključeval participacijo aktivnih državljanov). Urediti tako na svetovnem nivoju kot urediti v posamezni državi, kakršna je Slovenija. Da bomo bolje pripravljeni na vse izzive, pred katerimi stoji človeštvo. Verjamem, da definicija vmesnega prostora ter metode in oblike sodelovanja v tem prostoru pripomorejo predvsem k lažji odločitvi, kdaj je čas za argumentacijo, kdaj pa je čas za takojšnje ukrepanje. In ne bo več potreben tako jasen, čist in preprost stavek, kot ga je povedala Lorella Flego, da se tega zavemo in da to spoznamo. Da tako tudi ukrepamo in delujemo, da se približamo boljši rešitvi marsikaterega, tudi svetovnega problema ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.624
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.563
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.770
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.271
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.039
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412