Komentar

Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus

Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s koronavirusom, ki nas bo očitno le prisilila k boljši ureditvi sistemske zakonodaje na svetovnem nivoju. Da bodo načrti za ukrepe v primeru izbruha pandemije, pripravljeni sistemsko na svetovnem nivoju, spravljeni lepo v predalu kabineta vsakega ministrskega predsednika. Pa vendar, kot da bi spet slišal Lorello: "To je problem, ki zahteva takojšno ukrepanje."

15.03.2020 15:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Lorella Flego   koronavirus   Julian Assange   Janez Janša   ukrepi   transparentnost   vmesno prostor   polarizacija

Foto: Twitter / Vlada Republike Slovenije

Morda bomo tudi pri nas v Sloveniji sedaj, ko smo v izjemnih okoliščinah dobili novo vlado, prenehali s polarizacijo ZA ali PROTI Janši in se o sistemski zakonodaji začeli pogovarjati v postavljenem vmesnem prostoru ter razvili metode in oblike argumentacije tudi o transparentnosti in zdravstvenem sistemu

Lorella Flego, voditeljica oddaj o modi, je 11. marca v jutranjem programu Televizije Slovenija, v oddaji Dobro jutro, povedala med drugim tudi sledeči stavek: "To je obleka, ki zahteva lepo postavo." Prepričan sem, da velika večina žensk, ki vsaj malo da na modo, razume in sprejema Lorellin stavek, ki je jasen, čist, čeprav ima pa večina verjetno kar težave z reševanjem tega problema. Ob tem stavku človek začutu, kako so nekatere stvari, nekateri problemi dejansko jasni in čisti - in sicer v smislu, kaj pomenijo, kako jih reševati. Ali kot je nekoč menda dejal že Aristotel: "Če nekdo želi argumentirati, ali zunaj sije sonce ali pada dež, ga je potrebno ukoriti, mu vzeti besedo, stopiti do okna in pogledati v nebo!"

 

Že naslednji hip začutim, kako pa so nekateri problemi kompleksni, nekatere zgodbe silno zahtevne in predvsem zelo delijo, polarizirajo ljudi. Na primer: Dokler ne bo dodelana sistemska zakonodaja na svetovnem nivoju, si bodo ljudje lahko razlagali zgodbo z naslovom Julian Assange na dva načina:

 

1. Takšni ljudje so junaki, ki se borijo za transparentnost, ali

2. To so izdajalci naroda, objavljajo tajne dokumente, zaradi tega je bilo s strani temnih sil ubitih že veliko naših agentov, borcev za demokracijo.

 

 

Ta zgodba bo še dolgo polarizirala ljudi. In podobnih zgodb je še veliko. Pred kratkim, 3. marca je bila na drugem programu TV Slovenija dokumentarna oddaja, , ki je prikazovala, kako Greenpeace in ostale okoljske nevladne organizacije s svojim uspešnim nasprotovanjem Monsantu oz. uporabi gensko spremenjene hrane povzročajo lakoto med milijoni revnih kmetov v Afriki in Aziji. Grozljivo, sem res prav slišal, da lahko uspešno nasprotovanje Monsantu, tej zloglasni korporaciji, povzroča lakoto med milijoni?! Sistemska zakonodaja tega področja na svetovnem nivoju ni možna?

 

Naj vzamem še najbolj aktualen problem, ki tudi povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi in to po vsem svetu. To je situacija s koronavirusom, ki nas bo očitno le prisilila k boljši ureditvi sistemske zakonodaje na svetovnem nivoju. Da bodo načrti za ukrepe v primeru izbruha pandemije, pripravljeni sistemsko na svetovnem nivoju, spravljeni lepo v predalu kabineta vsakega ministrskega predsednika. Pa vendar, kot da bi spet slišal Lorello: "To je problem, ki zahteva takojšno ukrepanje."

 

Utopija? Vrnimo se še za hip k Julianu Assangu in na videz preprostemu odgovoru: Pravične rešitve ne bo, dokler ne bo dodelana sistemska zakonodaja na svetovnem nivoju. V resnici odgovor ni preprost, kajti do njega pridemo po mojem globokem prepričanju lahko le s pomočjo kompleksne zadeve, ki sem jo v prejšnjem prispevku (vir) - in še v marsikaterem prispevku na portalu+ poimenoval vmesni prostor. Kjer po definiciji razvijamo metode in oblike argumentacije, posvetovanj, soočenj, glasovanj itd. med vsemi, ki jih določeno področje zanima, tako predstavniki držav (oziroma posamezne države), odgovornimi za to področje, znanstveniki in strokovnjaki za to področje ter aktivnimi državljani. Skratka med vsemi tistimi, ki čutijo kakršno koli željo ali potrebo po svoji participaciji. In postavimo, morda bi to predlagal sam Assange, predlog rešitve problema z imenom: transparentnost.

 

Morda idejo predlagatelj celo zašpiči z dodatkom: popolna transparentnost vsakega dejanja, vezanega na vojaško industrijo, opremo, orožje, skratka vse, kar je vezano na vojsko. Konec koncev smo v preteklosti nekaj podobnega že imeli s skupnim ogledovanjem ameriških in ruskih strokovnjakov atomskega arzenala obeh nasprotujočih si držav, mar ne? In dokler ta argumentacija ne bo prinesla rezultata, pač velja, da ima posamezna država pravico do tajnosti podatkov in s tem verjetno pravico kaznovati tistega, ki to tajnost odkrije. 

 

Tako bi postavili vmesni prostor in v njem uporabili metode argumentacije pri vseh javnih problemih, kjer se pojavlja izrazita polarizacija. Tudi med Greenpeacom in Monsantom. In morda bo svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po temeljiti in strokovni argumentaciji dobila še večja pooblastila in sredstva za pripravo načrtov, zavezujočih za vse države, za še tako veliko pandemijo. 

 

Če sem že vzel za primer bržkone najtežje rešljiv problem, tj. problem vojaške tajnosti, katere žrtev je Julian Assange, in nakazal predlog rešitve, pa bomo morda tudi pri nas v Sloveniji sedaj, ko smo v izjemnih okoliščinah dobili novo vlado, prenehali s polarizacijo ZA ali PROTI Janši in se o sistemski zakonodaji začeli pogovarjati v postavljenem vmesnem prostoru ter razvili metode in oblike argumentacije tudi o zgoraj naštetih primerih: transparentnosti in zdravstvenem sistemu. Pa še o ostalih problemih, ki jih je novi predsednik vlade pred kratkim v svojem nagovoru v parlamentu čisto lepo naštel.

 

Če bi prenehali s polarizacijo ZA in PROTI Janši, bi tudi novi premier uvidel, da bi mu postavitev vmesnega prostora pripomogla k reševanju vsega naštetega. In bi zato lažje uveljavljal tudi takojšnje nujne ukrepe takrat, ko resnično ni čas(a) za debate, posvetovanja, argumentacije itd., zato bi naredil tako, kot svetuje Aristotel. Takšna je sedaj  situacija s koronavirusom. Če bi že obstajal vmesni prostor, jasno določene, sprejete in upoštevane metode strokovnih posvetovanj ali argumentacije v tem vmesnem prostoru, se enostavno, preprosto po zdravi pameti lahko bolje vidi, kdaj je vrag odnesel šalo in kdaj ni čas za posvetovanja in argumentacije, ampak je treba ukrepati takoj, takoj in po veljavnem načrtu, ki ga mora imeti predsednik vlade že v predalu! 

 

Morda iskanje odgovora na po svoje absurdno naslovno vprašanje preprosto pripomore k razumevanju, zakaj je potrebno urediti sistemsko zakonodajo, ki vključuje definicijo demokratičnega odločanja (tudi tisti del, ki naj bi vključeval participacijo aktivnih državljanov). Urediti tako na svetovnem nivoju kot urediti v posamezni državi, kakršna je Slovenija. Da bomo bolje pripravljeni na vse izzive, pred katerimi stoji človeštvo. Verjamem, da definicija vmesnega prostora ter metode in oblike sodelovanja v tem prostoru pripomorejo predvsem k lažji odločitvi, kdaj je čas za argumentacijo, kdaj pa je čas za takojšnje ukrepanje. In ne bo več potreben tako jasen, čist in preprost stavek, kot ga je povedala Lorella Flego, da se tega zavemo in da to spoznamo. Da tako tudi ukrepamo in delujemo, da se približamo boljši rešitvi marsikaterega, tudi svetovnega problema ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.150
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.746
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.824
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.680
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.551
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.739
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.511
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.311
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.623