Komentar

Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.

Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen najbolj nujnih uradov, lekarn, trgovin z jestvinami. To je po novem. V bistvu smo omejeni na dom, ostajati moramo doma, iz hiše lahko gremo samo po najnujneših opravilih, vedno s potrebnim dokumentom, ostati moramo doma. In pošteno povem, da se tu, kjer je nekoč bila Avstro-ogrska monarhija, tega držimo precej natančno. Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj ...

14.03.2020 01:19
Piše: Jurij Paljk
Ključne besede:   Jurij Paljk   Italija   meja   karantena   Gorica   Travnik   koronavirus   Furlanija Julijska krajina   Trst   Rožna dolina

Fotografije: Jurij Paljk

Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj.

"Prekleta meja, stokrat prekleta meja", sem samemu sebi vzdihnil v avtu, ko sem se peljal v četrtek mimo Rožne doline v Gorici, se ustavil in iz avta naredil fotografijo, na kateri se vidi, da je na italijanski strani cestna pregrada iz plastike, na slovenski strani pa so cementni bloki, taki, kakršnih še v vojni za samostojno Slovenijo tam ni bilo. Na sedežu v avtu imam pet že napisanih potrdil z osebnimi podatki, če bi me ustavili orožniki ali policija, bi imel tako manj dela z njimi, prevečkrat namreč pogrešijo zapisati v računalnik moje ime in priimek in bi imel spet težave. Kot sem jih imel že velikokrat. Potrdilo si moraš sam napisati, pred dnevi sprejeti državni zakon namreč naroča italijanskim in tujim državljanom, ki živimo in delamo v Italiji, da se ne smemo premikati iz občine, kjer živimo, razen v nujnih primerih in v primeru, da delamo v drugi občini. Celotna italijanska država je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.

 

Tako je z mano: živim pri Ogleju, na delo se vozim v Gorico in Trst. V primeru, da me ustavijo karabinjerji, jim moram pokazati svoje osebne dokumente in dati potrdilo, ki ga skupaj podpišemo, v avtu imam za vsak slučaj še uradno potrdilo delodajalca, da sem res zaposlen pri tedniku Novi glas.

 

Vas Terzo pri Ogleju, kjer živim, je majhna, občina pa zelo majhna, imamo samo eno trgovinico z jestvinami, peka in eno lekarno, dva zdravnika in župnika don Pina, ki pa že dolgo ne more maševati; tudi to boste v Sloveniji v teh dneh okusili, tisti, ki hodite k maši, ostalih se to ne tiče. V Terzu nas hodi v cerkev zelo malo, v Italiji nas je tudi malo tistih Slovencev, ki hodimo k maši, smo manjšina v manjšini.

 

In smo letos zaradi koronavirusa bili vsi ti manjšinci v manjšini prvič brez pepelnice, ja, niti med drugo svetovno vojno se to ni zgodilo, pravzaprav nikdar ne, tudi za časa pogubnih kužnih epidemij ne, takrat so v cerkvah lahko imeli maše in tudi procesije, med katerimi so molili, tudi tisto prošnjo, ki se je starejši še spominjamo: "Kuge, lakote in vojske, reši nas, Gospod!"

 

 

Povsem opustela Gorica.

 

 

V Gorici imamo uredništvo na Travniku, ki je te dni prava puščava; avtocesta, po kateri se vozim do Vileša in iz Vileša do Gorice, je tudi prazna, samo tovornjaki so na njej, od danes, ko je Slovenija prepovedala tudi tovorni promet, še teh ne bo. To sem občutil na lastni koži že zjutraj, ko sem pri Sovodnjah na avtocesti naletel na dolgo kolono tovornjakov, med njimi je bilo tudi veliko praznih, tistih, ki tovorijo dragoceni les iz že hudo oplenjenih slovenskih gozdov, ponoči vozijo v Furlanijo in v Veneto, ki mu Slovenci v Italiji nikdar nismo rekli Benečija, kot danes ljubi Kranjci uvajajo in nas popravljajo. Od vedno smo mu rekli samo Veneto in basta

 

Benečija je Beneška Slovenija, pa naj "stroka" piše še take in drugačne.

 

Že ko smo pri stroki, na katero se v Sloveniji vsaj moji kolegi stalno sklicujejo, "stroka bo povedala!", bi rad vedel, kdo je bil tisti strokovnjak, ki je na tak podel način zaprl državne meje, prav zares mora biti strokovni genialec, ki nima nobenega občutka za soseda in še manj za nas, ki tu živimo. 

 

Mirno lahko zapišem, da bomo to plačali, mi, ki živimo ob meji, predvsem pa Slovenci, ki živimo tu, vse bomo plačali. Medtem ko to pišem, petek, 13. marca 2020 zvečer, namreč guverner Furlanije Julijske krajine Fedriga že sprašuje italijanskega zunanjega ministra Di Maia, "naj nemudoma posreduje pri kolegih iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, da takoj razmislijo svoje ukrepe o zapiranju državnih meja". Fedriga upravičeno poudarja, da bi se morale te zadeve koordinirati skupaj.

 

In se je Slovenija znašal spet skupaj z Balkanci, ne?

 

Italijanska vlada se bori s koronavirusom, ima premalo bolniških postelj in staro prebivalstvo, covid-19 pa je morilec predvsem starejših oseb, samo v Furlaniji Julijski krajini je več kot sto tisoč (sic!) nad osemdeset let starih oseb. 

 

Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen najbolj nujnih uradov, lekarn, trgovin z jestvinami. To je po novem. V bistvu smo omejeni na dom, ostajati moramo doma, iz hiše lahko gremo samo po najnujneših opravilih, vedno s potrebnim dokumentom, ostati moramo doma. In pošteno povem, da se tu, kjer je nekoč bila Avstro-ogrska monarhija, tega držimo precej natančno. 

 

Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj. Edine, ki srečam, ko parkiram blizu Travnika v Gorici zjutraj, ko grem v uredništvo, so prišleki, imigranti, zvečine Afganistanci, Pakistanci, nekaj jih je najbrž tudi iz Bangladeša, ob osmih morajo namreč oditi iz Karitasove spalnice.

 

"Ciao, ragazzi!", jih pozdravim.

 

In oni odvrnejo: "Buon giorno!" in gredo naprej, nekam v globoki in vsem nam neznani trebuh mesta, tja, kjer so neopazni, baje jih nekaj hodi na kosilo h kapucinarjem, drugi sam Bog ve kje nekako preživijo dan, zvečer se baje vrnejo spat v prenočišče.

 

 

Travnik, Gorica: Nikjer žive duše, karantena.

 

 

Ko sem pred leti videl Kitajce, ki so vsi po vrsti zaprli trgovine v Gorici, sem napisal, da smo prišli na dno, kar se je tudi zgodilo, Gorica je mrtva za trgovino. Prvi so to ugotovili Kitajci, zaprli in šli. Tokrat sem opazil, da je prva pred desetimi dnevi zaprla svoj bar Kitajka, ki kuha eno najboljših kav v Gorici, zaposlene ima seveda italijanske, lepe punce. In sem vedel, da bodo "tempi duri", težki časi, kot rečejo naši sosedje.

 

Bog ve, zakaj oni vedo vse prej kot mi, a?

 

V naše uredništvo prihaja večkrat Igor, on je pol Rus in pol Ukrajinec, dela za velikega italijanskega prevoznika, prinaša pakete vseh sort, poznamo ga in ga imamo radi. Pred dvemi dnevi je prišel, nekaj sem mu podpisal in ga vprašal, kje stanuje sedaj z mamo, ki je prišla v Italijo pred petnajstimi leti kot negovalka starih, onemoglih ljudi na domu. Povedal mi je, da stanuje v Spodnji Furlaniji, blizu Ogleja tudi on.

 

Na vratih je postal in se obrnil, govoriva v italijanščini: "Confini! Meje!"

 

Sem razumel, že deset let ni mogel domov, sedaj bo še težje. Predno je odšel, se je nagnil k meni in mi jezno zašepetal: "Ampak ne povedo, ne? Ne povedo, da so za to krivi Kitajci!"

 

In je šel.

 

Po moje bi ga bil Putin vesel.

 

Meje, ja. Ta prekleti koronavirus jih spet postavlja. In ta kranjska objestnost, ki misli, da je vse, kar diši po Avstriji, sveto. In da Italijani nič ne znajo, da so makaronarji, sedaj že koronarji, kot mi je povedal pred dnevi nekdo iz Ljubljane po telefonu! Ko bi vsaj kdo telefoniral komu prej!

 

Poročen sem s Furlanko, vzela me je, ko je bila še Jugoslavija, zato sva na mejo navajena. Zato sem otroke, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, peljal zmrzovat na državno mejo, zato sem prvi dan, ko je Slovenija vstopila v Schengen, peljal danes že pokojnemu očetu na Vipavsko televizor, ki je stal pol manj kot v Sloveniji in ga objestno položil na zadnji sedež na vidno mesto, zato, zato, zato ... zato najini trije otroci danes živijo v Ljubljani, dve sta že končali študij, sin je komaj začel. 

 

In sva zato pred štirnajstimi dnevi zabičala vsem trem, da naj ostanejo v Ljubljani: "Ker bodo gotovo zaprli mejo."

 

In so jo. Ker ni posluha za tiste, ki ob meji in z mejo od malih nog živimo. Nikdar ga ni bilo in ga tudi danes ni. Zato tisti cementni bloki na mejnih prehodih. Seveda bo ljubljanska "stroka" sedaj nam, ki živimo "na planšariji", v provinci, na obrobju, ob meji, za mejo, z mejo, na meji, pred mejo, uradno povedala, da ni zaprla meje, da "samo uvaja kontrolne točke".

 

Ja pa ja de! Dejmo, dej! Bi jih dal jaz v vrsto in čakat te kontrolne točke, dvakrat na dan bi jih dal te strokovnjake! In potem, ko bi se vračali, bi jih spet dal v vrsto, spet na kontrolne točke. In potem ene štirinajst dni v karanteno, ne?

 

Niti v bar ne moremo na kavo več, ker so nam jih zaprli. A sem vseeno ujel danes to genialno: "Slovenci so narod smučarjev, se vidi, ne? Sicer ne bi imeli koronavirusa, saj so prav vsi okužbo prinesli iz smučarskih italijanskih središč, ne?"

 

Seveda to ni strokovno govorjenje, jasno, da ni. A tu, ob meji, pred njo in za njo, se znamo še posmejati, iz samih sebe najprej in šele nato iz drugih. Posmejemo se in se ne posmehujejmo, v tem je razlika! Tega bi se lahko naučila ljubljanska "stroka". In da ni vse Ljubljanska kotlina, da smo tudi ljudje ob meji, za mejo, pred njo in na njej. Tudi tega bi se lahko naučili. Dobesedno tudi.

 

 

Nekdanji mejni prehod Rožna dolina med Gorico in Novo Gorico.

 

 

Ja, mene bolijo tisti cementni bloki v Rožni dolini, tudi zato, ker grem običajno na kosilo tja, v bife v Rožno dolino, na slovensko stran, kjer se srečujemo delavci, profesorji s tamkajšnje univerze, ljudje z meje, tudi prišleki zadnje čase, ne samo Slovenci, Italijani in Furlani. Pravzaprav lahko tudi v imenu njih zapišem, da se ne bojimo koronavirusa, niti ne karantene, ampak ponovnega zaprtja meje, pardon, "kontrolnih točk na meji"

 

Tega se bojimo, ja!

 

Jurij Paljk je odgovorni urednik tednika Novi glas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
5
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.484
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.880
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.950
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.024
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.471
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.487
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.206
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.153
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200