Komentar

Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.

Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen najbolj nujnih uradov, lekarn, trgovin z jestvinami. To je po novem. V bistvu smo omejeni na dom, ostajati moramo doma, iz hiše lahko gremo samo po najnujneših opravilih, vedno s potrebnim dokumentom, ostati moramo doma. In pošteno povem, da se tu, kjer je nekoč bila Avstro-ogrska monarhija, tega držimo precej natančno. Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj ...

14.03.2020 01:19
Piše: Jurij Paljk
Ključne besede:   Jurij Paljk   Italija   meja   karantena   Gorica   Travnik   koronavirus   Furlanija Julijska krajina   Trst   Rožna dolina

Fotografije: Jurij Paljk

Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj.

"Prekleta meja, stokrat prekleta meja", sem samemu sebi vzdihnil v avtu, ko sem se peljal v četrtek mimo Rožne doline v Gorici, se ustavil in iz avta naredil fotografijo, na kateri se vidi, da je na italijanski strani cestna pregrada iz plastike, na slovenski strani pa so cementni bloki, taki, kakršnih še v vojni za samostojno Slovenijo tam ni bilo. Na sedežu v avtu imam pet že napisanih potrdil z osebnimi podatki, če bi me ustavili orožniki ali policija, bi imel tako manj dela z njimi, prevečkrat namreč pogrešijo zapisati v računalnik moje ime in priimek in bi imel spet težave. Kot sem jih imel že velikokrat. Potrdilo si moraš sam napisati, pred dnevi sprejeti državni zakon namreč naroča italijanskim in tujim državljanom, ki živimo in delamo v Italiji, da se ne smemo premikati iz občine, kjer živimo, razen v nujnih primerih in v primeru, da delamo v drugi občini. Celotna italijanska država je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.

 

Tako je z mano: živim pri Ogleju, na delo se vozim v Gorico in Trst. V primeru, da me ustavijo karabinjerji, jim moram pokazati svoje osebne dokumente in dati potrdilo, ki ga skupaj podpišemo, v avtu imam za vsak slučaj še uradno potrdilo delodajalca, da sem res zaposlen pri tedniku Novi glas.

 

Vas Terzo pri Ogleju, kjer živim, je majhna, občina pa zelo majhna, imamo samo eno trgovinico z jestvinami, peka in eno lekarno, dva zdravnika in župnika don Pina, ki pa že dolgo ne more maševati; tudi to boste v Sloveniji v teh dneh okusili, tisti, ki hodite k maši, ostalih se to ne tiče. V Terzu nas hodi v cerkev zelo malo, v Italiji nas je tudi malo tistih Slovencev, ki hodimo k maši, smo manjšina v manjšini.

 

In smo letos zaradi koronavirusa bili vsi ti manjšinci v manjšini prvič brez pepelnice, ja, niti med drugo svetovno vojno se to ni zgodilo, pravzaprav nikdar ne, tudi za časa pogubnih kužnih epidemij ne, takrat so v cerkvah lahko imeli maše in tudi procesije, med katerimi so molili, tudi tisto prošnjo, ki se je starejši še spominjamo: "Kuge, lakote in vojske, reši nas, Gospod!"

 

 

Povsem opustela Gorica.

 

 

V Gorici imamo uredništvo na Travniku, ki je te dni prava puščava; avtocesta, po kateri se vozim do Vileša in iz Vileša do Gorice, je tudi prazna, samo tovornjaki so na njej, od danes, ko je Slovenija prepovedala tudi tovorni promet, še teh ne bo. To sem občutil na lastni koži že zjutraj, ko sem pri Sovodnjah na avtocesti naletel na dolgo kolono tovornjakov, med njimi je bilo tudi veliko praznih, tistih, ki tovorijo dragoceni les iz že hudo oplenjenih slovenskih gozdov, ponoči vozijo v Furlanijo in v Veneto, ki mu Slovenci v Italiji nikdar nismo rekli Benečija, kot danes ljubi Kranjci uvajajo in nas popravljajo. Od vedno smo mu rekli samo Veneto in basta

 

Benečija je Beneška Slovenija, pa naj "stroka" piše še take in drugačne.

 

Že ko smo pri stroki, na katero se v Sloveniji vsaj moji kolegi stalno sklicujejo, "stroka bo povedala!", bi rad vedel, kdo je bil tisti strokovnjak, ki je na tak podel način zaprl državne meje, prav zares mora biti strokovni genialec, ki nima nobenega občutka za soseda in še manj za nas, ki tu živimo. 

 

Mirno lahko zapišem, da bomo to plačali, mi, ki živimo ob meji, predvsem pa Slovenci, ki živimo tu, vse bomo plačali. Medtem ko to pišem, petek, 13. marca 2020 zvečer, namreč guverner Furlanije Julijske krajine Fedriga že sprašuje italijanskega zunanjega ministra Di Maia, "naj nemudoma posreduje pri kolegih iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije, da takoj razmislijo svoje ukrepe o zapiranju državnih meja". Fedriga upravičeno poudarja, da bi se morale te zadeve koordinirati skupaj.

 

In se je Slovenija znašal spet skupaj z Balkanci, ne?

 

Italijanska vlada se bori s koronavirusom, ima premalo bolniških postelj in staro prebivalstvo, covid-19 pa je morilec predvsem starejših oseb, samo v Furlaniji Julijski krajini je več kot sto tisoč (sic!) nad osemdeset let starih oseb. 

 

Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen najbolj nujnih uradov, lekarn, trgovin z jestvinami. To je po novem. V bistvu smo omejeni na dom, ostajati moramo doma, iz hiše lahko gremo samo po najnujneših opravilih, vedno s potrebnim dokumentom, ostati moramo doma. In pošteno povem, da se tu, kjer je nekoč bila Avstro-ogrska monarhija, tega držimo precej natančno. 

 

Stanje je nerealno v vsej svoji realnosti, nikjer nobenega avtomobila, v mestu izjemno malo ljudi, po vaseh še manj, zdi se mi, da še psi lajajo manj. Edine, ki srečam, ko parkiram blizu Travnika v Gorici zjutraj, ko grem v uredništvo, so prišleki, imigranti, zvečine Afganistanci, Pakistanci, nekaj jih je najbrž tudi iz Bangladeša, ob osmih morajo namreč oditi iz Karitasove spalnice.

 

"Ciao, ragazzi!", jih pozdravim.

 

In oni odvrnejo: "Buon giorno!" in gredo naprej, nekam v globoki in vsem nam neznani trebuh mesta, tja, kjer so neopazni, baje jih nekaj hodi na kosilo h kapucinarjem, drugi sam Bog ve kje nekako preživijo dan, zvečer se baje vrnejo spat v prenočišče.

 

 

Travnik, Gorica: Nikjer žive duše, karantena.

 

 

Ko sem pred leti videl Kitajce, ki so vsi po vrsti zaprli trgovine v Gorici, sem napisal, da smo prišli na dno, kar se je tudi zgodilo, Gorica je mrtva za trgovino. Prvi so to ugotovili Kitajci, zaprli in šli. Tokrat sem opazil, da je prva pred desetimi dnevi zaprla svoj bar Kitajka, ki kuha eno najboljših kav v Gorici, zaposlene ima seveda italijanske, lepe punce. In sem vedel, da bodo "tempi duri", težki časi, kot rečejo naši sosedje.

 

Bog ve, zakaj oni vedo vse prej kot mi, a?

 

V naše uredništvo prihaja večkrat Igor, on je pol Rus in pol Ukrajinec, dela za velikega italijanskega prevoznika, prinaša pakete vseh sort, poznamo ga in ga imamo radi. Pred dvemi dnevi je prišel, nekaj sem mu podpisal in ga vprašal, kje stanuje sedaj z mamo, ki je prišla v Italijo pred petnajstimi leti kot negovalka starih, onemoglih ljudi na domu. Povedal mi je, da stanuje v Spodnji Furlaniji, blizu Ogleja tudi on.

 

Na vratih je postal in se obrnil, govoriva v italijanščini: "Confini! Meje!"

 

Sem razumel, že deset let ni mogel domov, sedaj bo še težje. Predno je odšel, se je nagnil k meni in mi jezno zašepetal: "Ampak ne povedo, ne? Ne povedo, da so za to krivi Kitajci!"

 

In je šel.

 

Po moje bi ga bil Putin vesel.

 

Meje, ja. Ta prekleti koronavirus jih spet postavlja. In ta kranjska objestnost, ki misli, da je vse, kar diši po Avstriji, sveto. In da Italijani nič ne znajo, da so makaronarji, sedaj že koronarji, kot mi je povedal pred dnevi nekdo iz Ljubljane po telefonu! Ko bi vsaj kdo telefoniral komu prej!

 

Poročen sem s Furlanko, vzela me je, ko je bila še Jugoslavija, zato sva na mejo navajena. Zato sem otroke, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, peljal zmrzovat na državno mejo, zato sem prvi dan, ko je Slovenija vstopila v Schengen, peljal danes že pokojnemu očetu na Vipavsko televizor, ki je stal pol manj kot v Sloveniji in ga objestno položil na zadnji sedež na vidno mesto, zato, zato, zato ... zato najini trije otroci danes živijo v Ljubljani, dve sta že končali študij, sin je komaj začel. 

 

In sva zato pred štirnajstimi dnevi zabičala vsem trem, da naj ostanejo v Ljubljani: "Ker bodo gotovo zaprli mejo."

 

In so jo. Ker ni posluha za tiste, ki ob meji in z mejo od malih nog živimo. Nikdar ga ni bilo in ga tudi danes ni. Zato tisti cementni bloki na mejnih prehodih. Seveda bo ljubljanska "stroka" sedaj nam, ki živimo "na planšariji", v provinci, na obrobju, ob meji, za mejo, z mejo, na meji, pred mejo, uradno povedala, da ni zaprla meje, da "samo uvaja kontrolne točke".

 

Ja pa ja de! Dejmo, dej! Bi jih dal jaz v vrsto in čakat te kontrolne točke, dvakrat na dan bi jih dal te strokovnjake! In potem, ko bi se vračali, bi jih spet dal v vrsto, spet na kontrolne točke. In potem ene štirinajst dni v karanteno, ne?

 

Niti v bar ne moremo na kavo več, ker so nam jih zaprli. A sem vseeno ujel danes to genialno: "Slovenci so narod smučarjev, se vidi, ne? Sicer ne bi imeli koronavirusa, saj so prav vsi okužbo prinesli iz smučarskih italijanskih središč, ne?"

 

Seveda to ni strokovno govorjenje, jasno, da ni. A tu, ob meji, pred njo in za njo, se znamo še posmejati, iz samih sebe najprej in šele nato iz drugih. Posmejemo se in se ne posmehujejmo, v tem je razlika! Tega bi se lahko naučila ljubljanska "stroka". In da ni vse Ljubljanska kotlina, da smo tudi ljudje ob meji, za mejo, pred njo in na njej. Tudi tega bi se lahko naučili. Dobesedno tudi.

 

 

Nekdanji mejni prehod Rožna dolina med Gorico in Novo Gorico.

 

 

Ja, mene bolijo tisti cementni bloki v Rožni dolini, tudi zato, ker grem običajno na kosilo tja, v bife v Rožno dolino, na slovensko stran, kjer se srečujemo delavci, profesorji s tamkajšnje univerze, ljudje z meje, tudi prišleki zadnje čase, ne samo Slovenci, Italijani in Furlani. Pravzaprav lahko tudi v imenu njih zapišem, da se ne bojimo koronavirusa, niti ne karantene, ampak ponovnega zaprtja meje, pardon, "kontrolnih točk na meji"

 

Tega se bojimo, ja!

 

Jurij Paljk je odgovorni urednik tednika Novi glas.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
0
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu, škotski prestolnci, začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
14
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
22
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
7
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.583
02/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.593
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.353
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.709
05/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.365
06/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.042
07/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.613
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.136
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.082
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 902