Komentar

"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"

Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

14.03.2020 20:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   Ernest Toller   Vladimir Stoisavljević

Foto: Muzej holokavsta, Washington DC

Ernesta Tollerja je vse življenje preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora.

Vstopna točka: Vsega je preveč in naenkrat. Res ni potrebe, da bi opisoval vzrok mojega obiska v Zagrebu, pa tudi epidemija še ni bila proglašena. Tik pred večernimi ceremonijami sem zagledal med znanci prijatelja Vladimirja Stoisavljevića. Na nek način sem ga pričakoval na slavju. Zbrali smo se prijatelji še iz časa, ko so Zagreb, Beograd in Ljubljana živeli v svečanih objemih. Zaradi virusne nevarnosti se ta večer nismo objemali. Med nami so v avditoriju sedeli tudi študentje, saj se je vse skupaj dogajalo na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost (Akademija dramske umjetnosti). Vladimir mi je po zaključku dogodka stisnil v žep knjigo z naslovom Sveti čovijek Bošković. V nanosekundi sem se spustil po času navzdol, v davno leto petinosemdeset prejšnjega stoletja, ko sem prvič prebral njegov dramski tekst o znanstveniku in jezuitu Ruđerju Boškoviću. To je bil čas, ko je imel Vladimir Stoisavljević na pisalni mizi že dokončano mojstrovino vzhodnega postmodernizma, dramski tekst Ljubezen in država. Poleg tega pa še nekaj dovršenih dramskih tekstur kot so Marllow in Prepovedano gledališče ... Sunek in že sem bil nazaj na zagrebški akademiji. Knjigo v žepu sem močno stisnil. Bilo je tako, kot bi držal čas v rokah.

 

 

Izstopna točka: Med prijatelji sem srečal tudi Zorana Sento, najboljšega med založniki Balkana. Nisva se objela, ampak sva se drug drugega razveselila. Nemudoma me je obvestil, da ima v računalniku postavljeno zbrano delo Ernsta Tollerja, ki naj bi ga kmalu izdal. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki tiskajo Tollerjeve knjige in uprizarjajo Tollerjeve drame.

 

 

Druga vstopna točka: V današnjem komentarju imam namen pogledati v znamenit Tollerjev obrat; v njegovo mladostniško odločitev, da se odpove judovstvu oziroma religiji svoje družine in se z vsem svojim umetniškim bitjem preda socialističnemu internacionalizmu. Da bi se leta 1933 vrnil k judovski kulturi in njeni travmi; bolečini preganjanega ljudstva. Po parlamentarni zmagi nacionalistov je judovstvo postalo nosilec njegove preobrazbe oziroma povratka k izhodišču, v katerega je bil rojen. Zaradi iskušnje, ki jo je doživel v prvi svetovni vojni, se je kot aktivist-pesnik-dramatik popolnoma predal anarhističnemu pacifizmu. Zavestno je izbral usodo masovnega Juda. To je Tollerjev nadvse preprost obrat. (Avtobiografija: Bil sem Nemec). Nacisti niso prepoznali pri Ernstu Tollerju nobenega obrata, za njih je bil ves čas le judovski boljševik.

 

Tega istega leta 1933, je na kongresu PEN v Dubrovniku pozval svetovno humanistično javnost, da reagira, ker da je nastopil zadnji čas, ko se še lahko onemogoči poblaznelega nacionalista v njegovem patološkem namenu. Vpil je, kaj vpil, iz vsega grla se je drl proti Hitlerju.

 

Toller je bil kot mladostnik navdušen nad delom anarhista Gustava Landaurja, svoje dramske tekste, kot so Masovni človek, Hinkemann, Preobrazba in Hopla, živimo je napisal iz prevzetih anarhističnih izhodišč. Na eni strani anarhistični individualizem, na drugi pa masovni človek. Naj vas opozorim, da masovni človek ni kolektiv ali kolektivizem. Podobno multiperspektivo masovnega človeka lahko vidmo v vseh njegovih tekstih. Multiperspektiva naj bo tista, ki naj nas vodi v naslednja stoletja, ne pa militantna uniformirana strojnica.

 

Osrednja izkušnja ekspresionistične generacije dramatikov je bil vstop v iznakažena telesa in duše prve velike vojne. Toller je bil s šestindvajsetimi leti že vodja münchenskega delavskega sveta. Njegov mesijanizem, bil je namreč izvrsten govornik, se je vzpostavil s pomočjo humanističnega univerzalizma. Po obratu leta 1933 se je vrnil v območje judovske mitske izkušnje: mesija, ki preklinja lažnega mesijo in zlato tele. Vse življenje ga je preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar. S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

 

 

Druga iztopna točka: Leta 1933 je bil Ernst Toller prisiljen zapustiti Nemčijo. Potoval je po sovjetski Rusiji in Združenih državah Amerike ter se nastanil v New Yorku, kjer je 1939 leta naredil samomor. Bil je osrednja umetniška osebnost sveta med obema svetovnima vojnama. Etični idealist, eden od začetnikov ekspresionistične dramatike.

 

 

Tretja vstopna točka: Ernst Tolller - Judovska mati me je rodila, Nemčija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje moja domovina.(moj prevod). Tako je zapisal politični emigrant, vztrajen kritik nacionalsocializma. Navkljub temu, da mora umetnik dvomiti o svojih domnevah, je bil prepričan, da je nujno potrebno absolutno zlo uničiti. Nenehno se je samoizpraševal o vplivu intelektualcev na razvoj političnega - oziroma - če sploh obstaja vpliv. Umetnost mora biti neprijetna, je razglašal. Bil je eden najbolj osovraženih osebnosti nacistične dobe. Obsojen je bil na pet let zapora. Čas nam je pokazal, kakšno impresivno silo je posedoval akcionistični ekspresionizem.

 

Digresija: Oglejte si Hitlerjevo zakladnico blaznosti na propagandnih plakatih, namenjenih poniževanju Judov. Poglejte si, kakšne bizarne projekcije je projeciral na duše svojih volivcev. Konec digresije.

 

Na Tollerjevo dramatiko so močno vplivale takratne raziskave podzavesti in iracionalističen pristop k stvarnosti. Vse to so gledalci videli v nerealni osvetlitvi tako besedišča kot dramskih oseb.

 

Primerjava: Tollerjeva sodobnika sta bila Carl Mayer in Hans Yanowitz, scenarista filma Kabinet doktorja Caligarija. V istem času, ko je nastajal film Kabinet doktorja Caligarija, je Ernest Toller napisal svoje prvo dramsko besedilo Preobrazba. Opremljeno je bilo z zapletenim zaporedjem in afektiranimi dialoškimi odnosi. To, kar ga je povezovalo s svojimi sodobniki, je bilo temačno vzdušje izkrivljenih ambientov, prepolno hendikepiranih protagonistov. Družbeno kognitivni koncept njegovih dram je izhajal iz dramskega besedila, ta pa je bil podaljšek poezije. Njegovo izbrano besedišče izhaja iz neposredne akcije. Sredi mračnih časov dobi v literarni umetniški obliki vidnost, s tem pa možnost, da se v vsakem prihajajočem času sproži neposreden prenos pomena. Tako stavčne zveze postanejo nosilec humanistične občutljivosti, namenjene bodočnikom. Toller se je natančno zavedal, da je vsaka gledališka akcija vedno tudi družbena manifestacija individualizma. Navkljub njegovemu obratu, se ni nikoli odrekel kozmičnemu anarhizmu.

 

 

Iztopna točka: Ko ponovljivost dogodkov in občutji, med katere štejemo vojne, politične konflikte ali revolucije, prestavimo na gledališko raven, se te prelijejo v gledalčevo občutljivost z močjo resne epidemije. Nekateri temu pravijo občutek za apokaliptičnost. Kaj pričakujete od mene, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu? Jaz, Dragan Živadinov, bi rad pred vami atraktiral besede Ernsta Tollerja: Slovenska mati me je rodila, Jugoslavija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje pa moja najširša domovina. A, da, moj oče je bil Bolgar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.792
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.944
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.354
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.989
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.292
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.909
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.054
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.202
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.033
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 656