Komentar

"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"

Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

14.03.2020 20:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   Ernest Toller   Vladimir Stoisavljević

Foto: Muzej holokavsta, Washington DC

Ernesta Tollerja je vse življenje preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora.

Vstopna točka: Vsega je preveč in naenkrat. Res ni potrebe, da bi opisoval vzrok mojega obiska v Zagrebu, pa tudi epidemija še ni bila proglašena. Tik pred večernimi ceremonijami sem zagledal med znanci prijatelja Vladimirja Stoisavljevića. Na nek način sem ga pričakoval na slavju. Zbrali smo se prijatelji še iz časa, ko so Zagreb, Beograd in Ljubljana živeli v svečanih objemih. Zaradi virusne nevarnosti se ta večer nismo objemali. Med nami so v avditoriju sedeli tudi študentje, saj se je vse skupaj dogajalo na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost (Akademija dramske umjetnosti). Vladimir mi je po zaključku dogodka stisnil v žep knjigo z naslovom Sveti čovijek Bošković. V nanosekundi sem se spustil po času navzdol, v davno leto petinosemdeset prejšnjega stoletja, ko sem prvič prebral njegov dramski tekst o znanstveniku in jezuitu Ruđerju Boškoviću. To je bil čas, ko je imel Vladimir Stoisavljević na pisalni mizi že dokončano mojstrovino vzhodnega postmodernizma, dramski tekst Ljubezen in država. Poleg tega pa še nekaj dovršenih dramskih tekstur kot so Marllow in Prepovedano gledališče ... Sunek in že sem bil nazaj na zagrebški akademiji. Knjigo v žepu sem močno stisnil. Bilo je tako, kot bi držal čas v rokah.

 

 

Izstopna točka: Med prijatelji sem srečal tudi Zorana Sento, najboljšega med založniki Balkana. Nisva se objela, ampak sva se drug drugega razveselila. Nemudoma me je obvestil, da ima v računalniku postavljeno zbrano delo Ernsta Tollerja, ki naj bi ga kmalu izdal. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki tiskajo Tollerjeve knjige in uprizarjajo Tollerjeve drame.

 

 

Druga vstopna točka: V današnjem komentarju imam namen pogledati v znamenit Tollerjev obrat; v njegovo mladostniško odločitev, da se odpove judovstvu oziroma religiji svoje družine in se z vsem svojim umetniškim bitjem preda socialističnemu internacionalizmu. Da bi se leta 1933 vrnil k judovski kulturi in njeni travmi; bolečini preganjanega ljudstva. Po parlamentarni zmagi nacionalistov je judovstvo postalo nosilec njegove preobrazbe oziroma povratka k izhodišču, v katerega je bil rojen. Zaradi iskušnje, ki jo je doživel v prvi svetovni vojni, se je kot aktivist-pesnik-dramatik popolnoma predal anarhističnemu pacifizmu. Zavestno je izbral usodo masovnega Juda. To je Tollerjev nadvse preprost obrat. (Avtobiografija: Bil sem Nemec). Nacisti niso prepoznali pri Ernstu Tollerju nobenega obrata, za njih je bil ves čas le judovski boljševik.

 

Tega istega leta 1933, je na kongresu PEN v Dubrovniku pozval svetovno humanistično javnost, da reagira, ker da je nastopil zadnji čas, ko se še lahko onemogoči poblaznelega nacionalista v njegovem patološkem namenu. Vpil je, kaj vpil, iz vsega grla se je drl proti Hitlerju.

 

Toller je bil kot mladostnik navdušen nad delom anarhista Gustava Landaurja, svoje dramske tekste, kot so Masovni človek, Hinkemann, Preobrazba in Hopla, živimo je napisal iz prevzetih anarhističnih izhodišč. Na eni strani anarhistični individualizem, na drugi pa masovni človek. Naj vas opozorim, da masovni človek ni kolektiv ali kolektivizem. Podobno multiperspektivo masovnega človeka lahko vidmo v vseh njegovih tekstih. Multiperspektiva naj bo tista, ki naj nas vodi v naslednja stoletja, ne pa militantna uniformirana strojnica.

 

Osrednja izkušnja ekspresionistične generacije dramatikov je bil vstop v iznakažena telesa in duše prve velike vojne. Toller je bil s šestindvajsetimi leti že vodja münchenskega delavskega sveta. Njegov mesijanizem, bil je namreč izvrsten govornik, se je vzpostavil s pomočjo humanističnega univerzalizma. Po obratu leta 1933 se je vrnil v območje judovske mitske izkušnje: mesija, ki preklinja lažnega mesijo in zlato tele. Vse življenje ga je preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar. S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

 

 

Druga iztopna točka: Leta 1933 je bil Ernst Toller prisiljen zapustiti Nemčijo. Potoval je po sovjetski Rusiji in Združenih državah Amerike ter se nastanil v New Yorku, kjer je 1939 leta naredil samomor. Bil je osrednja umetniška osebnost sveta med obema svetovnima vojnama. Etični idealist, eden od začetnikov ekspresionistične dramatike.

 

 

Tretja vstopna točka: Ernst Tolller - Judovska mati me je rodila, Nemčija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje moja domovina.(moj prevod). Tako je zapisal politični emigrant, vztrajen kritik nacionalsocializma. Navkljub temu, da mora umetnik dvomiti o svojih domnevah, je bil prepričan, da je nujno potrebno absolutno zlo uničiti. Nenehno se je samoizpraševal o vplivu intelektualcev na razvoj političnega - oziroma - če sploh obstaja vpliv. Umetnost mora biti neprijetna, je razglašal. Bil je eden najbolj osovraženih osebnosti nacistične dobe. Obsojen je bil na pet let zapora. Čas nam je pokazal, kakšno impresivno silo je posedoval akcionistični ekspresionizem.

 

Digresija: Oglejte si Hitlerjevo zakladnico blaznosti na propagandnih plakatih, namenjenih poniževanju Judov. Poglejte si, kakšne bizarne projekcije je projeciral na duše svojih volivcev. Konec digresije.

 

Na Tollerjevo dramatiko so močno vplivale takratne raziskave podzavesti in iracionalističen pristop k stvarnosti. Vse to so gledalci videli v nerealni osvetlitvi tako besedišča kot dramskih oseb.

 

Primerjava: Tollerjeva sodobnika sta bila Carl Mayer in Hans Yanowitz, scenarista filma Kabinet doktorja Caligarija. V istem času, ko je nastajal film Kabinet doktorja Caligarija, je Ernest Toller napisal svoje prvo dramsko besedilo Preobrazba. Opremljeno je bilo z zapletenim zaporedjem in afektiranimi dialoškimi odnosi. To, kar ga je povezovalo s svojimi sodobniki, je bilo temačno vzdušje izkrivljenih ambientov, prepolno hendikepiranih protagonistov. Družbeno kognitivni koncept njegovih dram je izhajal iz dramskega besedila, ta pa je bil podaljšek poezije. Njegovo izbrano besedišče izhaja iz neposredne akcije. Sredi mračnih časov dobi v literarni umetniški obliki vidnost, s tem pa možnost, da se v vsakem prihajajočem času sproži neposreden prenos pomena. Tako stavčne zveze postanejo nosilec humanistične občutljivosti, namenjene bodočnikom. Toller se je natančno zavedal, da je vsaka gledališka akcija vedno tudi družbena manifestacija individualizma. Navkljub njegovemu obratu, se ni nikoli odrekel kozmičnemu anarhizmu.

 

 

Iztopna točka: Ko ponovljivost dogodkov in občutji, med katere štejemo vojne, politične konflikte ali revolucije, prestavimo na gledališko raven, se te prelijejo v gledalčevo občutljivost z močjo resne epidemije. Nekateri temu pravijo občutek za apokaliptičnost. Kaj pričakujete od mene, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu? Jaz, Dragan Živadinov, bi rad pred vami atraktiral besede Ernsta Tollerja: Slovenska mati me je rodila, Jugoslavija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje pa moja najširša domovina. A, da, moj oče je bil Bolgar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.150
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.746
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.824
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.680
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.551
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.739
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.511
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.311
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.623