Komentar

"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"

Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

14.03.2020 20:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   Ernest Toller   Vladimir Stoisavljević

Foto: Muzej holokavsta, Washington DC

Ernesta Tollerja je vse življenje preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora.

Vstopna točka: Vsega je preveč in naenkrat. Res ni potrebe, da bi opisoval vzrok mojega obiska v Zagrebu, pa tudi epidemija še ni bila proglašena. Tik pred večernimi ceremonijami sem zagledal med znanci prijatelja Vladimirja Stoisavljevića. Na nek način sem ga pričakoval na slavju. Zbrali smo se prijatelji še iz časa, ko so Zagreb, Beograd in Ljubljana živeli v svečanih objemih. Zaradi virusne nevarnosti se ta večer nismo objemali. Med nami so v avditoriju sedeli tudi študentje, saj se je vse skupaj dogajalo na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost (Akademija dramske umjetnosti). Vladimir mi je po zaključku dogodka stisnil v žep knjigo z naslovom Sveti čovijek Bošković. V nanosekundi sem se spustil po času navzdol, v davno leto petinosemdeset prejšnjega stoletja, ko sem prvič prebral njegov dramski tekst o znanstveniku in jezuitu Ruđerju Boškoviću. To je bil čas, ko je imel Vladimir Stoisavljević na pisalni mizi že dokončano mojstrovino vzhodnega postmodernizma, dramski tekst Ljubezen in država. Poleg tega pa še nekaj dovršenih dramskih tekstur kot so Marllow in Prepovedano gledališče ... Sunek in že sem bil nazaj na zagrebški akademiji. Knjigo v žepu sem močno stisnil. Bilo je tako, kot bi držal čas v rokah.

 

 

Izstopna točka: Med prijatelji sem srečal tudi Zorana Sento, najboljšega med založniki Balkana. Nisva se objela, ampak sva se drug drugega razveselila. Nemudoma me je obvestil, da ima v računalniku postavljeno zbrano delo Ernsta Tollerja, ki naj bi ga kmalu izdal. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki tiskajo Tollerjeve knjige in uprizarjajo Tollerjeve drame.

 

 

Druga vstopna točka: V današnjem komentarju imam namen pogledati v znamenit Tollerjev obrat; v njegovo mladostniško odločitev, da se odpove judovstvu oziroma religiji svoje družine in se z vsem svojim umetniškim bitjem preda socialističnemu internacionalizmu. Da bi se leta 1933 vrnil k judovski kulturi in njeni travmi; bolečini preganjanega ljudstva. Po parlamentarni zmagi nacionalistov je judovstvo postalo nosilec njegove preobrazbe oziroma povratka k izhodišču, v katerega je bil rojen. Zaradi iskušnje, ki jo je doživel v prvi svetovni vojni, se je kot aktivist-pesnik-dramatik popolnoma predal anarhističnemu pacifizmu. Zavestno je izbral usodo masovnega Juda. To je Tollerjev nadvse preprost obrat. (Avtobiografija: Bil sem Nemec). Nacisti niso prepoznali pri Ernstu Tollerju nobenega obrata, za njih je bil ves čas le judovski boljševik.

 

Tega istega leta 1933, je na kongresu PEN v Dubrovniku pozval svetovno humanistično javnost, da reagira, ker da je nastopil zadnji čas, ko se še lahko onemogoči poblaznelega nacionalista v njegovem patološkem namenu. Vpil je, kaj vpil, iz vsega grla se je drl proti Hitlerju.

 

Toller je bil kot mladostnik navdušen nad delom anarhista Gustava Landaurja, svoje dramske tekste, kot so Masovni človek, Hinkemann, Preobrazba in Hopla, živimo je napisal iz prevzetih anarhističnih izhodišč. Na eni strani anarhistični individualizem, na drugi pa masovni človek. Naj vas opozorim, da masovni človek ni kolektiv ali kolektivizem. Podobno multiperspektivo masovnega človeka lahko vidmo v vseh njegovih tekstih. Multiperspektiva naj bo tista, ki naj nas vodi v naslednja stoletja, ne pa militantna uniformirana strojnica.

 

Osrednja izkušnja ekspresionistične generacije dramatikov je bil vstop v iznakažena telesa in duše prve velike vojne. Toller je bil s šestindvajsetimi leti že vodja münchenskega delavskega sveta. Njegov mesijanizem, bil je namreč izvrsten govornik, se je vzpostavil s pomočjo humanističnega univerzalizma. Po obratu leta 1933 se je vrnil v območje judovske mitske izkušnje: mesija, ki preklinja lažnega mesijo in zlato tele. Vse življenje ga je preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar. S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

 

 

Druga iztopna točka: Leta 1933 je bil Ernst Toller prisiljen zapustiti Nemčijo. Potoval je po sovjetski Rusiji in Združenih državah Amerike ter se nastanil v New Yorku, kjer je 1939 leta naredil samomor. Bil je osrednja umetniška osebnost sveta med obema svetovnima vojnama. Etični idealist, eden od začetnikov ekspresionistične dramatike.

 

 

Tretja vstopna točka: Ernst Tolller - Judovska mati me je rodila, Nemčija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje moja domovina.(moj prevod). Tako je zapisal politični emigrant, vztrajen kritik nacionalsocializma. Navkljub temu, da mora umetnik dvomiti o svojih domnevah, je bil prepričan, da je nujno potrebno absolutno zlo uničiti. Nenehno se je samoizpraševal o vplivu intelektualcev na razvoj političnega - oziroma - če sploh obstaja vpliv. Umetnost mora biti neprijetna, je razglašal. Bil je eden najbolj osovraženih osebnosti nacistične dobe. Obsojen je bil na pet let zapora. Čas nam je pokazal, kakšno impresivno silo je posedoval akcionistični ekspresionizem.

 

Digresija: Oglejte si Hitlerjevo zakladnico blaznosti na propagandnih plakatih, namenjenih poniževanju Judov. Poglejte si, kakšne bizarne projekcije je projeciral na duše svojih volivcev. Konec digresije.

 

Na Tollerjevo dramatiko so močno vplivale takratne raziskave podzavesti in iracionalističen pristop k stvarnosti. Vse to so gledalci videli v nerealni osvetlitvi tako besedišča kot dramskih oseb.

 

Primerjava: Tollerjeva sodobnika sta bila Carl Mayer in Hans Yanowitz, scenarista filma Kabinet doktorja Caligarija. V istem času, ko je nastajal film Kabinet doktorja Caligarija, je Ernest Toller napisal svoje prvo dramsko besedilo Preobrazba. Opremljeno je bilo z zapletenim zaporedjem in afektiranimi dialoškimi odnosi. To, kar ga je povezovalo s svojimi sodobniki, je bilo temačno vzdušje izkrivljenih ambientov, prepolno hendikepiranih protagonistov. Družbeno kognitivni koncept njegovih dram je izhajal iz dramskega besedila, ta pa je bil podaljšek poezije. Njegovo izbrano besedišče izhaja iz neposredne akcije. Sredi mračnih časov dobi v literarni umetniški obliki vidnost, s tem pa možnost, da se v vsakem prihajajočem času sproži neposreden prenos pomena. Tako stavčne zveze postanejo nosilec humanistične občutljivosti, namenjene bodočnikom. Toller se je natančno zavedal, da je vsaka gledališka akcija vedno tudi družbena manifestacija individualizma. Navkljub njegovemu obratu, se ni nikoli odrekel kozmičnemu anarhizmu.

 

 

Iztopna točka: Ko ponovljivost dogodkov in občutji, med katere štejemo vojne, politične konflikte ali revolucije, prestavimo na gledališko raven, se te prelijejo v gledalčevo občutljivost z močjo resne epidemije. Nekateri temu pravijo občutek za apokaliptičnost. Kaj pričakujete od mene, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu? Jaz, Dragan Živadinov, bi rad pred vami atraktiral besede Ernsta Tollerja: Slovenska mati me je rodila, Jugoslavija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje pa moja najširša domovina. A, da, moj oče je bil Bolgar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
17
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
9
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.438
02/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.345
03/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.176
04/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.637
05/
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.850
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.521
07/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.170
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.287
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.382
10/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 10.489