Komentar

"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"

Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

14.03.2020 20:11
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dragan Živadinov   Ernest Toller   Vladimir Stoisavljević

Foto: Muzej holokavsta, Washington DC

Ernesta Tollerja je vse življenje preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar? S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora.

Vstopna točka: Vsega je preveč in naenkrat. Res ni potrebe, da bi opisoval vzrok mojega obiska v Zagrebu, pa tudi epidemija še ni bila proglašena. Tik pred večernimi ceremonijami sem zagledal med znanci prijatelja Vladimirja Stoisavljevića. Na nek način sem ga pričakoval na slavju. Zbrali smo se prijatelji še iz časa, ko so Zagreb, Beograd in Ljubljana živeli v svečanih objemih. Zaradi virusne nevarnosti se ta večer nismo objemali. Med nami so v avditoriju sedeli tudi študentje, saj se je vse skupaj dogajalo na zagrebški Akademiji za gledališko umetnost (Akademija dramske umjetnosti). Vladimir mi je po zaključku dogodka stisnil v žep knjigo z naslovom Sveti čovijek Bošković. V nanosekundi sem se spustil po času navzdol, v davno leto petinosemdeset prejšnjega stoletja, ko sem prvič prebral njegov dramski tekst o znanstveniku in jezuitu Ruđerju Boškoviću. To je bil čas, ko je imel Vladimir Stoisavljević na pisalni mizi že dokončano mojstrovino vzhodnega postmodernizma, dramski tekst Ljubezen in država. Poleg tega pa še nekaj dovršenih dramskih tekstur kot so Marllow in Prepovedano gledališče ... Sunek in že sem bil nazaj na zagrebški akademiji. Knjigo v žepu sem močno stisnil. Bilo je tako, kot bi držal čas v rokah.

 

 

Izstopna točka: Med prijatelji sem srečal tudi Zorana Sento, najboljšega med založniki Balkana. Nisva se objela, ampak sva se drug drugega razveselila. Nemudoma me je obvestil, da ima v računalniku postavljeno zbrano delo Ernsta Tollerja, ki naj bi ga kmalu izdal. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki tiskajo Tollerjeve knjige in uprizarjajo Tollerjeve drame.

 

 

Druga vstopna točka: V današnjem komentarju imam namen pogledati v znamenit Tollerjev obrat; v njegovo mladostniško odločitev, da se odpove judovstvu oziroma religiji svoje družine in se z vsem svojim umetniškim bitjem preda socialističnemu internacionalizmu. Da bi se leta 1933 vrnil k judovski kulturi in njeni travmi; bolečini preganjanega ljudstva. Po parlamentarni zmagi nacionalistov je judovstvo postalo nosilec njegove preobrazbe oziroma povratka k izhodišču, v katerega je bil rojen. Zaradi iskušnje, ki jo je doživel v prvi svetovni vojni, se je kot aktivist-pesnik-dramatik popolnoma predal anarhističnemu pacifizmu. Zavestno je izbral usodo masovnega Juda. To je Tollerjev nadvse preprost obrat. (Avtobiografija: Bil sem Nemec). Nacisti niso prepoznali pri Ernstu Tollerju nobenega obrata, za njih je bil ves čas le judovski boljševik.

 

Tega istega leta 1933, je na kongresu PEN v Dubrovniku pozval svetovno humanistično javnost, da reagira, ker da je nastopil zadnji čas, ko se še lahko onemogoči poblaznelega nacionalista v njegovem patološkem namenu. Vpil je, kaj vpil, iz vsega grla se je drl proti Hitlerju.

 

Toller je bil kot mladostnik navdušen nad delom anarhista Gustava Landaurja, svoje dramske tekste, kot so Masovni človek, Hinkemann, Preobrazba in Hopla, živimo je napisal iz prevzetih anarhističnih izhodišč. Na eni strani anarhistični individualizem, na drugi pa masovni človek. Naj vas opozorim, da masovni človek ni kolektiv ali kolektivizem. Podobno multiperspektivo masovnega človeka lahko vidmo v vseh njegovih tekstih. Multiperspektiva naj bo tista, ki naj nas vodi v naslednja stoletja, ne pa militantna uniformirana strojnica.

 

Osrednja izkušnja ekspresionistične generacije dramatikov je bil vstop v iznakažena telesa in duše prve velike vojne. Toller je bil s šestindvajsetimi leti že vodja münchenskega delavskega sveta. Njegov mesijanizem, bil je namreč izvrsten govornik, se je vzpostavil s pomočjo humanističnega univerzalizma. Po obratu leta 1933 se je vrnil v območje judovske mitske izkušnje: mesija, ki preklinja lažnega mesijo in zlato tele. Vse življenje ga je preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več kot očitno, da jih bo, a do tega trenutka še ni ubil nikogar. S to dilemo je nenehno živel vse do svojega samomora. Toller je uprizoril tollerjevski obrat: Ne ubij, čeprav je več kot očitno, da boš ubit! Bal se je lastnega mesijanizma, v katerem bi moral v realnem ubijati. Prizanesel si je s tem, da se je ubil.

 

 

Druga iztopna točka: Leta 1933 je bil Ernst Toller prisiljen zapustiti Nemčijo. Potoval je po sovjetski Rusiji in Združenih državah Amerike ter se nastanil v New Yorku, kjer je 1939 leta naredil samomor. Bil je osrednja umetniška osebnost sveta med obema svetovnima vojnama. Etični idealist, eden od začetnikov ekspresionistične dramatike.

 

 

Tretja vstopna točka: Ernst Tolller - Judovska mati me je rodila, Nemčija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje moja domovina.(moj prevod). Tako je zapisal politični emigrant, vztrajen kritik nacionalsocializma. Navkljub temu, da mora umetnik dvomiti o svojih domnevah, je bil prepričan, da je nujno potrebno absolutno zlo uničiti. Nenehno se je samoizpraševal o vplivu intelektualcev na razvoj političnega - oziroma - če sploh obstaja vpliv. Umetnost mora biti neprijetna, je razglašal. Bil je eden najbolj osovraženih osebnosti nacistične dobe. Obsojen je bil na pet let zapora. Čas nam je pokazal, kakšno impresivno silo je posedoval akcionistični ekspresionizem.

 

Digresija: Oglejte si Hitlerjevo zakladnico blaznosti na propagandnih plakatih, namenjenih poniževanju Judov. Poglejte si, kakšne bizarne projekcije je projeciral na duše svojih volivcev. Konec digresije.

 

Na Tollerjevo dramatiko so močno vplivale takratne raziskave podzavesti in iracionalističen pristop k stvarnosti. Vse to so gledalci videli v nerealni osvetlitvi tako besedišča kot dramskih oseb.

 

Primerjava: Tollerjeva sodobnika sta bila Carl Mayer in Hans Yanowitz, scenarista filma Kabinet doktorja Caligarija. V istem času, ko je nastajal film Kabinet doktorja Caligarija, je Ernest Toller napisal svoje prvo dramsko besedilo Preobrazba. Opremljeno je bilo z zapletenim zaporedjem in afektiranimi dialoškimi odnosi. To, kar ga je povezovalo s svojimi sodobniki, je bilo temačno vzdušje izkrivljenih ambientov, prepolno hendikepiranih protagonistov. Družbeno kognitivni koncept njegovih dram je izhajal iz dramskega besedila, ta pa je bil podaljšek poezije. Njegovo izbrano besedišče izhaja iz neposredne akcije. Sredi mračnih časov dobi v literarni umetniški obliki vidnost, s tem pa možnost, da se v vsakem prihajajočem času sproži neposreden prenos pomena. Tako stavčne zveze postanejo nosilec humanistične občutljivosti, namenjene bodočnikom. Toller se je natančno zavedal, da je vsaka gledališka akcija vedno tudi družbena manifestacija individualizma. Navkljub njegovemu obratu, se ni nikoli odrekel kozmičnemu anarhizmu.

 

 

Iztopna točka: Ko ponovljivost dogodkov in občutji, med katere štejemo vojne, politične konflikte ali revolucije, prestavimo na gledališko raven, se te prelijejo v gledalčevo občutljivost z močjo resne epidemije. Nekateri temu pravijo občutek za apokaliptičnost. Kaj pričakujete od mene, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu? Jaz, Dragan Živadinov, bi rad pred vami atraktiral besede Ernsta Tollerja: Slovenska mati me je rodila, Jugoslavija me je hranila, Evropa me je vzgajala, moj dom je planet, vesolje pa moja najširša domovina. A, da, moj oče je bil Bolgar!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
0
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj izItalijeposlal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
16
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
8
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
26
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.269
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.648
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.659
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.911
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.794
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.877
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.555
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.479
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.274
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.112