Razkrivamo

Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu

Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode Kitajski, oslabiti mednarodni položaj države, iz katere se je, kot se na splošno trdi, razširila bolezen. Pomembni ameriški politiki, kot je zunanji minister Mike Pompeo, so javno označili to bolezen kot wuhanski koronavirus, kar je poskus škoditi kitajskemu ugledu in zvaliti krivdo na Peking.

15.03.2020 11:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   ZDA   Wuhan   WHO   mediji   Donald Trump   Peking   Rusija   Wolfgang Wodarg   Daniel Ellsberg  

Za kampanjskim spodbujanjem panike v primeru koronavirusa se skrivata dva pomembna razloga: ekonomski interesi globalnih farmacevtskih družb in poskus Združenih držav Amerike, da bi s pomočjo kampanje proti koronavirusu oslabili Kitajsko.

V tem stoletju predstavlja Kitajska glavno grožnjo ameriški globalni prevladi; ta grožnja ameriški moči postopoma narašča, česar se zahodne elite še predobro zavedajo. Pretiravanje o obsegu koronavirusa predstavlja opravičilo za zaostritev pritiska nad Kitajsko. To se dogaja v ozadju, proč od oči javnosti. V resnici Kitajsko že obkroža stotine ameriških vojaških baz v vzhodnoazijskih in pacifiških regijah, že več kot leto dni je Peking zapleten v zagrizeno trgovinsko vojno z Washingtonom. Čeprav morda zveni cinično, lahko prepoznamo osrednji dejavnik, ki stoji za pretiravanjem o koronavirusu: izkoriščajo ga oblastne sile z namenom, da bi strahovale in nadzorovale svetovno prebivalstvo, ki se vedno bolj upira poskusom neoliberalne globalizacije. Domnevno vseuničujoči virus je idealna priložnost za opozorilo javnosti, naj se ne zbira zunaj v velikih skupinah, naj se ljudje ne družijo med seboj in ostanejo v zaprtih prostorih. Enostavno povedano, bodite pokorni in pasivni.

 

Resno nalezljiva bolezen, kot je koronavirus, vsekakor zasluži pozornost in skrb. Nespametno bi bilo predlagati kaj drugega, zlasti ko število primerov vidno narašča. Koronavirus je mnogo bolj nevaren v primerjavi z gripo – po najnovejših statističnih podatkih je smrtnost več kot dvajsetkrat večja kot pri gripi. Vendar se te številke večajo, s časom se bodo spreminjale, postajale bolj ali manj hude, pogosto manj. Pomembno je postaviti koronavirus v kontekst in dati nekaj perspektive.

 

 

Nekaj statistik, ki relativizirajo paniko

 

Od konca decembra 2019 do sobote so tej bolezni uradno pripisali malo več kot 5700 smrti; svetovno prebivalstvo šteje 7,8 milijarde ljudi. Na svetovni ravni to predstavlja majhen del enoodstotnega deleža smrtnosti. Med umrlimi je čez 3000 kitajskih državljanov, kar je še vedno več kot polovica skupnega števila umrlih. Statistično gledano je veliko verjetneje, da bo nekdo umrl v avtomobilski nesreči, kot da bi se nalezel koronavirusa ali mu celo podlegel. Vsako leto po svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi. Leta 2019 se je v ZDA na cestah ubilo skoraj 40.000 ljudi, na kitajskih cestah pa je vsako leto povprečno 250.000 smrtnih žrtev. Skupno število avtomobilov oddaja 20 odstotkov ogljikovega izpusta na svetu.

 

Kljub temu ni velikih medijskih kampanj, usmerjenih proti nevarnosti, ki jo predstavljajo vozila. Ravno nasprotno, izdelovalci avtomobilov redno oglašujejo v medijih in hkrati trdijo, da so iskreno zaskrbljeni zaradi vedno hujše podnebne krize. 

 

Od prvega primera koronavirusa, za katerega pravijo, da se je pojavil na vzhodu Kitajske pred dvema mesecema, je bilo v soboto po svetu znanih dobrih 153.000 okužb s tem virusom, ki se je razširil že v 141 dežel – število dnevno še narašča –, torej več kot v dve tretjini držav. Vendar to še ni pandemija, kot napačno vztraja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki ima sama nekoliko vprašljivo zgodovino v teh zadevah, o čemer bomo še govorili v nadaljevanju. 

 

Pandemija je izbruh bolezni, ki se dogaja na obsežnem zemljepisnem območju in "prizadene izjemno velik delež prebivalstva". Kaže, da ta suhi opis, ki ga lahko najdete v raznih slovarjih, ni pritegnil pozornosti WHO in ga je ta organizacija spregledala. Ne moremo trditi, da je preko 150.000 okužb pri skoraj osmih milijardah svetovnega prebivalstva izjemno visok delež populacije. Tudi to razmerje spet predstavlja majhen del enega odstotka vseh ljudi. V resnici to še ni niti približno pandemija.

 

 

Komu vse koristi panika

 

Mediji, ki z naslovi na prvih straneh povzročajo paniko, ne omenjajo, da se večina vseh primerov koronavirusa še vedno dogaja na Kitajskem, kjer se je okužilo več kot 80.000 ljudi. Celo v tem primeru obstajajo trdni znaki, da je oblast v Pekingu uspešno zajezila bolezen. Pred več kot tremi tedni so na Kitajskem zabeležili preko 2000 novih primerov koronavirusa dnevno. Vendar je to skrb vzbujajoče število dramatično upadlo; ta teden je bilo v ponedeljek samo 40 novih primerov, kar je najmanj, odkar so jih začeli evidentirati. Če so lahko virus zajezili v najbolj obljudeni državi na svetu, lahko to zagotovo naredijo kjerkoli. Državam, kot sta Italija in Iran, s precej manjšim številom prebivalcev kot Kitajska, svetujemo, naj v Pekingu poiščejo nasvet, kako zatreti to bolezen.

 

Poročanje o koronavirusu je večinoma zavajajoče in senzacionalistično. Posvečena mu je tolikšna medijska pozornost, kot je nimajo niti veliko resnejše zadeve, kot sta jedrsko orožje in podnebne spremembe. Ameriški avtor in vojaški analitik Daniel Ellsberg je lani dejal: "Res je, da podnebne spremembe lahko popolnoma porušijo civilizacijo, kakršno poznamo, toda koliko življenj bi to stalo? Kakršno že bo to število, neka oblika civilizacije bi verjetno preživela. V nasprotju s tem bi jedrska zima, ki ima ničelno možnost, da bi se zgodila, povzročila skoraj izumrtje."

 

Treba je biti previden, kadar osrednji mediji in vodilni politiki odločno forsirajo neko zadevo. To je bilo najbolj očitno v zadnjih letih, ko so trdili, da je Moskva leta 2016 odločila ameriške volitve v korist Donalda Trumpa, čemur je ameriška javnost namenila le skromno pozornost. WHO, ki v sumljivih okoliščinah po nepotrebnem precenjuje nevarnost nalezljivih bolezni, je malo storila, da bi zmanjšala histerijo zaradi koronavirusa. Po mnenju izkušenega nemškega zdravnika Wolfganga Wodarga, ki je tudi strokovnjak za analizo širjenja nalezljivih bolezni, je Svetovna zdravstvena organizacija "preveč pod vplivom farmacevtskih družb", kar se je pokazalo ob pandemiji prašičje gripe pred desetletjem. Prašičjo gripo v letih 2009 in 2010 lahko kategoriziramo kot pandemijo, saj se je 700 milijonov do 1,4 milijarde ljudi večinoma okužilo z milejšo obliko bolezni. Predstavljali so do 21 odstotkov svetovnega prebivalstva. 

 

Glavni cilj farmacevtske industrije, ki jo obvladujejo velika podjetja, so hitri dobički v kratkem času, podobno kot pri vseh velikih družbah. Dr. Wodarg je v zvezi s farmacevtskimi družbami pripomnil, da "deklaracija o pandemiji neznansko obogati to industrijo na stroške davkoplačevalcev in vlad". Biznis velike farmacije je kopičenje bogastva za njeno elitno bazo in ne služenje interesom javnosti. 

 

Za farmacevtske družbe predstavlja zloglasni virus finančni zlati rudnik. Koronavirus izkoriščajo s pomočjo politikov in medijev, ki jim v neoliberalni dobi dejanja pogosto narekujejo velika podjetja. Mediji se zanašajo na prihodke od korporativnega oglaševanja, tudi od reklam velikih družb. Večina medijskih družb ima v svojih upravnih odborih celo predstavnike farmacije. Med paniko v času prašičje kuge so farmacevtski izdelki prinašali milijarde dolarjev dobička, kajti vlade so bile prisiljene kopičiti velike količine zdravil in cepiv, ki jih večinoma niso nikoli uporabili. Smernice za WHO so napisali znanstveniki, ki so na plačilnih seznamih velikih farmacevtskih podjetij. Paul Flynn, nekdanji član britanske Laburistične stranke in poslanec je dejal, da so "lovke podjetij z zdravili prisotne na vseh ravneh odločanja". Zelo verjetno je tako tudi pri koronavirusu.

 

 

Kitajska kot vir in žrtev hkrati

 

Za kampanjskim spodbujanjem panike se skriva še en pomemben razlog. Ključen je poskus oslabitve Kitajske z negativnim vplivanjem na zmožnost Pekinga, da bi širil svojo finančno moč in vpliv po drugih celinah. Posledica koronavirusne mrzlice je, da "kitajska vlada izgublja moč v odnosih z ZDA in drugimi razvitimi državami", medtem ko bi "ameriško gospodarstvo in trgi lahko dejansko imeli koristi od koronavirusa".

 

Kitajska je edina država, ki na svetovnem prizorišču lahko celo poskuša izzvati ameriško prevlado. V zadnjih dvajsetih letih se je kitajska soseda Rusija pod Vladimirjem Putinom ponovno pojavila kot velika sila, prisotnost Moskve na mednarodni sceni se je močno povečala. Ne glede na to ostaja Rusija precej šibkejša država v primerjavi z ZDA. V vojaškem smislu so izdatki Kremlja za orožje manjši kot deset odstotkov ameriških in ta prepad se širi. 

 

Kitajski vojaški proračun, drugi največji na svetu, pa znaša že približno tretjino ameriškega. Gigantski gospodarski projekti Pekinga, kot je Pobuda pasu in ceste (BRI), so načrtovani v obsegu, ki je brez primere v moderni zgodovini. To je Kitajski prineslo velik mednarodni in gospodarski vpliv, da ne omenjamo prestiža. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je bila Amerika številka ena na svetu, je bilo nepredstavljivo, da zahodna super sila ne bi bila vključena v prelomni gospodarski program, kot je Pas in cesta, ki ga vodijo iz Pekinga. Na žalost Washingtona se je zgodilo ravno to.

 

 

Obkoljevanje Kitajske se je začelo z Obamo

 

Američani so izključeni tudi iz drugih pekinških združenj, kot sta Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) in Azijska infrastrukturna investicijska banka (AIIB). Slednja, s sedežem v kitajski prestolnici in ustanovljena leta 2015, lahko med svoje članice šteje ključne ameriške zaveznice, kot so Britanija, Izrael, Saudska Arabija, Avstralija in Južna Koreja; poleg nekaj desetin drugih držav, med katerimi so tudi članice zveze NATO. To je pomemben razvoj v mednarodnih odnosih, ker mnoge tradicionalno Ameriki prijateljske države vstopajo v organizacije, ki jih nadzira Peking, kljub nasprotnim željam Washingtona. Odločitev Velike Britanije pred štirimi leti o pridružitvi AIIB je izzvala oster odziv Bele hiše. 

 

Visok ameriški uradnik pod predsednikom Barackom Obamo je omenil, da so "previdni do težnje po stalnem sedežu Kitajske, ker to ni najboljši način za vključevanje porajajoče se sile". Namesto tega lahko domnevamo, da je najboljši način za nastajajočo silo obkrožitev z ogromno vojaško močjo – kar je natanko tisto, kar je Obamova administracija izvršila leta 2016 z obročem okoli Kitajske.

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
0
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.915
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.545
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.221
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.778
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 807
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 549