Razkrivamo

Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu

Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode Kitajski, oslabiti mednarodni položaj države, iz katere se je, kot se na splošno trdi, razširila bolezen. Pomembni ameriški politiki, kot je zunanji minister Mike Pompeo, so javno označili to bolezen kot wuhanski koronavirus, kar je poskus škoditi kitajskemu ugledu in zvaliti krivdo na Peking.

15.03.2020 11:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   ZDA   Wuhan   WHO   mediji   Donald Trump   Peking   Rusija   Wolfgang Wodarg   Daniel Ellsberg  

Za kampanjskim spodbujanjem panike v primeru koronavirusa se skrivata dva pomembna razloga: ekonomski interesi globalnih farmacevtskih družb in poskus Združenih držav Amerike, da bi s pomočjo kampanje proti koronavirusu oslabili Kitajsko.

V tem stoletju predstavlja Kitajska glavno grožnjo ameriški globalni prevladi; ta grožnja ameriški moči postopoma narašča, česar se zahodne elite še predobro zavedajo. Pretiravanje o obsegu koronavirusa predstavlja opravičilo za zaostritev pritiska nad Kitajsko. To se dogaja v ozadju, proč od oči javnosti. V resnici Kitajsko že obkroža stotine ameriških vojaških baz v vzhodnoazijskih in pacifiških regijah, že več kot leto dni je Peking zapleten v zagrizeno trgovinsko vojno z Washingtonom. Čeprav morda zveni cinično, lahko prepoznamo osrednji dejavnik, ki stoji za pretiravanjem o koronavirusu: izkoriščajo ga oblastne sile z namenom, da bi strahovale in nadzorovale svetovno prebivalstvo, ki se vedno bolj upira poskusom neoliberalne globalizacije. Domnevno vseuničujoči virus je idealna priložnost za opozorilo javnosti, naj se ne zbira zunaj v velikih skupinah, naj se ljudje ne družijo med seboj in ostanejo v zaprtih prostorih. Enostavno povedano, bodite pokorni in pasivni.

 

Resno nalezljiva bolezen, kot je koronavirus, vsekakor zasluži pozornost in skrb. Nespametno bi bilo predlagati kaj drugega, zlasti ko število primerov vidno narašča. Koronavirus je mnogo bolj nevaren v primerjavi z gripo – po najnovejših statističnih podatkih je smrtnost več kot dvajsetkrat večja kot pri gripi. Vendar se te številke večajo, s časom se bodo spreminjale, postajale bolj ali manj hude, pogosto manj. Pomembno je postaviti koronavirus v kontekst in dati nekaj perspektive.

 

 

Nekaj statistik, ki relativizirajo paniko

 

Od konca decembra 2019 do sobote so tej bolezni uradno pripisali malo več kot 5700 smrti; svetovno prebivalstvo šteje 7,8 milijarde ljudi. Na svetovni ravni to predstavlja majhen del enoodstotnega deleža smrtnosti. Med umrlimi je čez 3000 kitajskih državljanov, kar je še vedno več kot polovica skupnega števila umrlih. Statistično gledano je veliko verjetneje, da bo nekdo umrl v avtomobilski nesreči, kot da bi se nalezel koronavirusa ali mu celo podlegel. Vsako leto po svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi. Leta 2019 se je v ZDA na cestah ubilo skoraj 40.000 ljudi, na kitajskih cestah pa je vsako leto povprečno 250.000 smrtnih žrtev. Skupno število avtomobilov oddaja 20 odstotkov ogljikovega izpusta na svetu.

 

Kljub temu ni velikih medijskih kampanj, usmerjenih proti nevarnosti, ki jo predstavljajo vozila. Ravno nasprotno, izdelovalci avtomobilov redno oglašujejo v medijih in hkrati trdijo, da so iskreno zaskrbljeni zaradi vedno hujše podnebne krize. 

 

Od prvega primera koronavirusa, za katerega pravijo, da se je pojavil na vzhodu Kitajske pred dvema mesecema, je bilo v soboto po svetu znanih dobrih 153.000 okužb s tem virusom, ki se je razširil že v 141 dežel – število dnevno še narašča –, torej več kot v dve tretjini držav. Vendar to še ni pandemija, kot napačno vztraja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki ima sama nekoliko vprašljivo zgodovino v teh zadevah, o čemer bomo še govorili v nadaljevanju. 

 

Pandemija je izbruh bolezni, ki se dogaja na obsežnem zemljepisnem območju in "prizadene izjemno velik delež prebivalstva". Kaže, da ta suhi opis, ki ga lahko najdete v raznih slovarjih, ni pritegnil pozornosti WHO in ga je ta organizacija spregledala. Ne moremo trditi, da je preko 150.000 okužb pri skoraj osmih milijardah svetovnega prebivalstva izjemno visok delež populacije. Tudi to razmerje spet predstavlja majhen del enega odstotka vseh ljudi. V resnici to še ni niti približno pandemija.

 

 

Komu vse koristi panika

 

Mediji, ki z naslovi na prvih straneh povzročajo paniko, ne omenjajo, da se večina vseh primerov koronavirusa še vedno dogaja na Kitajskem, kjer se je okužilo več kot 80.000 ljudi. Celo v tem primeru obstajajo trdni znaki, da je oblast v Pekingu uspešno zajezila bolezen. Pred več kot tremi tedni so na Kitajskem zabeležili preko 2000 novih primerov koronavirusa dnevno. Vendar je to skrb vzbujajoče število dramatično upadlo; ta teden je bilo v ponedeljek samo 40 novih primerov, kar je najmanj, odkar so jih začeli evidentirati. Če so lahko virus zajezili v najbolj obljudeni državi na svetu, lahko to zagotovo naredijo kjerkoli. Državam, kot sta Italija in Iran, s precej manjšim številom prebivalcev kot Kitajska, svetujemo, naj v Pekingu poiščejo nasvet, kako zatreti to bolezen.

 

Poročanje o koronavirusu je večinoma zavajajoče in senzacionalistično. Posvečena mu je tolikšna medijska pozornost, kot je nimajo niti veliko resnejše zadeve, kot sta jedrsko orožje in podnebne spremembe. Ameriški avtor in vojaški analitik Daniel Ellsberg je lani dejal: "Res je, da podnebne spremembe lahko popolnoma porušijo civilizacijo, kakršno poznamo, toda koliko življenj bi to stalo? Kakršno že bo to število, neka oblika civilizacije bi verjetno preživela. V nasprotju s tem bi jedrska zima, ki ima ničelno možnost, da bi se zgodila, povzročila skoraj izumrtje."

 

Treba je biti previden, kadar osrednji mediji in vodilni politiki odločno forsirajo neko zadevo. To je bilo najbolj očitno v zadnjih letih, ko so trdili, da je Moskva leta 2016 odločila ameriške volitve v korist Donalda Trumpa, čemur je ameriška javnost namenila le skromno pozornost. WHO, ki v sumljivih okoliščinah po nepotrebnem precenjuje nevarnost nalezljivih bolezni, je malo storila, da bi zmanjšala histerijo zaradi koronavirusa. Po mnenju izkušenega nemškega zdravnika Wolfganga Wodarga, ki je tudi strokovnjak za analizo širjenja nalezljivih bolezni, je Svetovna zdravstvena organizacija "preveč pod vplivom farmacevtskih družb", kar se je pokazalo ob pandemiji prašičje gripe pred desetletjem. Prašičjo gripo v letih 2009 in 2010 lahko kategoriziramo kot pandemijo, saj se je 700 milijonov do 1,4 milijarde ljudi večinoma okužilo z milejšo obliko bolezni. Predstavljali so do 21 odstotkov svetovnega prebivalstva. 

 

Glavni cilj farmacevtske industrije, ki jo obvladujejo velika podjetja, so hitri dobički v kratkem času, podobno kot pri vseh velikih družbah. Dr. Wodarg je v zvezi s farmacevtskimi družbami pripomnil, da "deklaracija o pandemiji neznansko obogati to industrijo na stroške davkoplačevalcev in vlad". Biznis velike farmacije je kopičenje bogastva za njeno elitno bazo in ne služenje interesom javnosti. 

 

Za farmacevtske družbe predstavlja zloglasni virus finančni zlati rudnik. Koronavirus izkoriščajo s pomočjo politikov in medijev, ki jim v neoliberalni dobi dejanja pogosto narekujejo velika podjetja. Mediji se zanašajo na prihodke od korporativnega oglaševanja, tudi od reklam velikih družb. Večina medijskih družb ima v svojih upravnih odborih celo predstavnike farmacije. Med paniko v času prašičje kuge so farmacevtski izdelki prinašali milijarde dolarjev dobička, kajti vlade so bile prisiljene kopičiti velike količine zdravil in cepiv, ki jih večinoma niso nikoli uporabili. Smernice za WHO so napisali znanstveniki, ki so na plačilnih seznamih velikih farmacevtskih podjetij. Paul Flynn, nekdanji član britanske Laburistične stranke in poslanec je dejal, da so "lovke podjetij z zdravili prisotne na vseh ravneh odločanja". Zelo verjetno je tako tudi pri koronavirusu.

 

 

Kitajska kot vir in žrtev hkrati

 

Za kampanjskim spodbujanjem panike se skriva še en pomemben razlog. Ključen je poskus oslabitve Kitajske z negativnim vplivanjem na zmožnost Pekinga, da bi širil svojo finančno moč in vpliv po drugih celinah. Posledica koronavirusne mrzlice je, da "kitajska vlada izgublja moč v odnosih z ZDA in drugimi razvitimi državami", medtem ko bi "ameriško gospodarstvo in trgi lahko dejansko imeli koristi od koronavirusa".

 

Kitajska je edina država, ki na svetovnem prizorišču lahko celo poskuša izzvati ameriško prevlado. V zadnjih dvajsetih letih se je kitajska soseda Rusija pod Vladimirjem Putinom ponovno pojavila kot velika sila, prisotnost Moskve na mednarodni sceni se je močno povečala. Ne glede na to ostaja Rusija precej šibkejša država v primerjavi z ZDA. V vojaškem smislu so izdatki Kremlja za orožje manjši kot deset odstotkov ameriških in ta prepad se širi. 

 

Kitajski vojaški proračun, drugi največji na svetu, pa znaša že približno tretjino ameriškega. Gigantski gospodarski projekti Pekinga, kot je Pobuda pasu in ceste (BRI), so načrtovani v obsegu, ki je brez primere v moderni zgodovini. To je Kitajski prineslo velik mednarodni in gospodarski vpliv, da ne omenjamo prestiža. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je bila Amerika številka ena na svetu, je bilo nepredstavljivo, da zahodna super sila ne bi bila vključena v prelomni gospodarski program, kot je Pas in cesta, ki ga vodijo iz Pekinga. Na žalost Washingtona se je zgodilo ravno to.

 

 

Obkoljevanje Kitajske se je začelo z Obamo

 

Američani so izključeni tudi iz drugih pekinških združenj, kot sta Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) in Azijska infrastrukturna investicijska banka (AIIB). Slednja, s sedežem v kitajski prestolnici in ustanovljena leta 2015, lahko med svoje članice šteje ključne ameriške zaveznice, kot so Britanija, Izrael, Saudska Arabija, Avstralija in Južna Koreja; poleg nekaj desetin drugih držav, med katerimi so tudi članice zveze NATO. To je pomemben razvoj v mednarodnih odnosih, ker mnoge tradicionalno Ameriki prijateljske države vstopajo v organizacije, ki jih nadzira Peking, kljub nasprotnim željam Washingtona. Odločitev Velike Britanije pred štirimi leti o pridružitvi AIIB je izzvala oster odziv Bele hiše. 

 

Visok ameriški uradnik pod predsednikom Barackom Obamo je omenil, da so "previdni do težnje po stalnem sedežu Kitajske, ker to ni najboljši način za vključevanje porajajoče se sile". Namesto tega lahko domnevamo, da je najboljši način za nastajajočo silo obkrožitev z ogromno vojaško močjo – kar je natanko tisto, kar je Obamova administracija izvršila leta 2016 z obročem okoli Kitajske.

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
0
07.07.2020 11:15
Scenosled pandemije Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.970
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.223
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.408
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.777
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.704
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.636
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.294
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.223
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.032