Razkrivamo

Koronavirus, farmacevtska industrija in geopolitika: Ameriško "zategovanje" Kitajske je del medijske kampanje proti Pekingu

Dejanski razlog, ki tiči za zahodnim političnim in medijskim osredotočenjem na koronavirus, je povzročiti čim več škode Kitajski, oslabiti mednarodni položaj države, iz katere se je, kot se na splošno trdi, razširila bolezen. Pomembni ameriški politiki, kot je zunanji minister Mike Pompeo, so javno označili to bolezen kot wuhanski koronavirus, kar je poskus škoditi kitajskemu ugledu in zvaliti krivdo na Peking.

15.03.2020 11:00
Piše: Shane Quinn
Ključne besede:   koronavirus   Kitajska   ZDA   Wuhan   WHO   mediji   Donald Trump   Peking   Rusija   Wolfgang Wodarg   Daniel Ellsberg  

Za kampanjskim spodbujanjem panike v primeru koronavirusa se skrivata dva pomembna razloga: ekonomski interesi globalnih farmacevtskih družb in poskus Združenih držav Amerike, da bi s pomočjo kampanje proti koronavirusu oslabili Kitajsko.

V tem stoletju predstavlja Kitajska glavno grožnjo ameriški globalni prevladi; ta grožnja ameriški moči postopoma narašča, česar se zahodne elite še predobro zavedajo. Pretiravanje o obsegu koronavirusa predstavlja opravičilo za zaostritev pritiska nad Kitajsko. To se dogaja v ozadju, proč od oči javnosti. V resnici Kitajsko že obkroža stotine ameriških vojaških baz v vzhodnoazijskih in pacifiških regijah, že več kot leto dni je Peking zapleten v zagrizeno trgovinsko vojno z Washingtonom. Čeprav morda zveni cinično, lahko prepoznamo osrednji dejavnik, ki stoji za pretiravanjem o koronavirusu: izkoriščajo ga oblastne sile z namenom, da bi strahovale in nadzorovale svetovno prebivalstvo, ki se vedno bolj upira poskusom neoliberalne globalizacije. Domnevno vseuničujoči virus je idealna priložnost za opozorilo javnosti, naj se ne zbira zunaj v velikih skupinah, naj se ljudje ne družijo med seboj in ostanejo v zaprtih prostorih. Enostavno povedano, bodite pokorni in pasivni.

 

Resno nalezljiva bolezen, kot je koronavirus, vsekakor zasluži pozornost in skrb. Nespametno bi bilo predlagati kaj drugega, zlasti ko število primerov vidno narašča. Koronavirus je mnogo bolj nevaren v primerjavi z gripo – po najnovejših statističnih podatkih je smrtnost več kot dvajsetkrat večja kot pri gripi. Vendar se te številke večajo, s časom se bodo spreminjale, postajale bolj ali manj hude, pogosto manj. Pomembno je postaviti koronavirus v kontekst in dati nekaj perspektive.

 

 

Nekaj statistik, ki relativizirajo paniko

 

Od konca decembra 2019 do sobote so tej bolezni uradno pripisali malo več kot 5700 smrti; svetovno prebivalstvo šteje 7,8 milijarde ljudi. Na svetovni ravni to predstavlja majhen del enoodstotnega deleža smrtnosti. Med umrlimi je čez 3000 kitajskih državljanov, kar je še vedno več kot polovica skupnega števila umrlih. Statistično gledano je veliko verjetneje, da bo nekdo umrl v avtomobilski nesreči, kot da bi se nalezel koronavirusa ali mu celo podlegel. Vsako leto po svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi. Leta 2019 se je v ZDA na cestah ubilo skoraj 40.000 ljudi, na kitajskih cestah pa je vsako leto povprečno 250.000 smrtnih žrtev. Skupno število avtomobilov oddaja 20 odstotkov ogljikovega izpusta na svetu.

 

Kljub temu ni velikih medijskih kampanj, usmerjenih proti nevarnosti, ki jo predstavljajo vozila. Ravno nasprotno, izdelovalci avtomobilov redno oglašujejo v medijih in hkrati trdijo, da so iskreno zaskrbljeni zaradi vedno hujše podnebne krize. 

 

Od prvega primera koronavirusa, za katerega pravijo, da se je pojavil na vzhodu Kitajske pred dvema mesecema, je bilo v soboto po svetu znanih dobrih 153.000 okužb s tem virusom, ki se je razširil že v 141 dežel – število dnevno še narašča –, torej več kot v dve tretjini držav. Vendar to še ni pandemija, kot napačno vztraja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki ima sama nekoliko vprašljivo zgodovino v teh zadevah, o čemer bomo še govorili v nadaljevanju. 

 

Pandemija je izbruh bolezni, ki se dogaja na obsežnem zemljepisnem območju in "prizadene izjemno velik delež prebivalstva". Kaže, da ta suhi opis, ki ga lahko najdete v raznih slovarjih, ni pritegnil pozornosti WHO in ga je ta organizacija spregledala. Ne moremo trditi, da je preko 150.000 okužb pri skoraj osmih milijardah svetovnega prebivalstva izjemno visok delež populacije. Tudi to razmerje spet predstavlja majhen del enega odstotka vseh ljudi. V resnici to še ni niti približno pandemija.

 

 

Komu vse koristi panika

 

Mediji, ki z naslovi na prvih straneh povzročajo paniko, ne omenjajo, da se večina vseh primerov koronavirusa še vedno dogaja na Kitajskem, kjer se je okužilo več kot 80.000 ljudi. Celo v tem primeru obstajajo trdni znaki, da je oblast v Pekingu uspešno zajezila bolezen. Pred več kot tremi tedni so na Kitajskem zabeležili preko 2000 novih primerov koronavirusa dnevno. Vendar je to skrb vzbujajoče število dramatično upadlo; ta teden je bilo v ponedeljek samo 40 novih primerov, kar je najmanj, odkar so jih začeli evidentirati. Če so lahko virus zajezili v najbolj obljudeni državi na svetu, lahko to zagotovo naredijo kjerkoli. Državam, kot sta Italija in Iran, s precej manjšim številom prebivalcev kot Kitajska, svetujemo, naj v Pekingu poiščejo nasvet, kako zatreti to bolezen.

 

Poročanje o koronavirusu je večinoma zavajajoče in senzacionalistično. Posvečena mu je tolikšna medijska pozornost, kot je nimajo niti veliko resnejše zadeve, kot sta jedrsko orožje in podnebne spremembe. Ameriški avtor in vojaški analitik Daniel Ellsberg je lani dejal: "Res je, da podnebne spremembe lahko popolnoma porušijo civilizacijo, kakršno poznamo, toda koliko življenj bi to stalo? Kakršno že bo to število, neka oblika civilizacije bi verjetno preživela. V nasprotju s tem bi jedrska zima, ki ima ničelno možnost, da bi se zgodila, povzročila skoraj izumrtje."

 

Treba je biti previden, kadar osrednji mediji in vodilni politiki odločno forsirajo neko zadevo. To je bilo najbolj očitno v zadnjih letih, ko so trdili, da je Moskva leta 2016 odločila ameriške volitve v korist Donalda Trumpa, čemur je ameriška javnost namenila le skromno pozornost. WHO, ki v sumljivih okoliščinah po nepotrebnem precenjuje nevarnost nalezljivih bolezni, je malo storila, da bi zmanjšala histerijo zaradi koronavirusa. Po mnenju izkušenega nemškega zdravnika Wolfganga Wodarga, ki je tudi strokovnjak za analizo širjenja nalezljivih bolezni, je Svetovna zdravstvena organizacija "preveč pod vplivom farmacevtskih družb", kar se je pokazalo ob pandemiji prašičje gripe pred desetletjem. Prašičjo gripo v letih 2009 in 2010 lahko kategoriziramo kot pandemijo, saj se je 700 milijonov do 1,4 milijarde ljudi večinoma okužilo z milejšo obliko bolezni. Predstavljali so do 21 odstotkov svetovnega prebivalstva. 

 

Glavni cilj farmacevtske industrije, ki jo obvladujejo velika podjetja, so hitri dobički v kratkem času, podobno kot pri vseh velikih družbah. Dr. Wodarg je v zvezi s farmacevtskimi družbami pripomnil, da "deklaracija o pandemiji neznansko obogati to industrijo na stroške davkoplačevalcev in vlad". Biznis velike farmacije je kopičenje bogastva za njeno elitno bazo in ne služenje interesom javnosti. 

 

Za farmacevtske družbe predstavlja zloglasni virus finančni zlati rudnik. Koronavirus izkoriščajo s pomočjo politikov in medijev, ki jim v neoliberalni dobi dejanja pogosto narekujejo velika podjetja. Mediji se zanašajo na prihodke od korporativnega oglaševanja, tudi od reklam velikih družb. Večina medijskih družb ima v svojih upravnih odborih celo predstavnike farmacije. Med paniko v času prašičje kuge so farmacevtski izdelki prinašali milijarde dolarjev dobička, kajti vlade so bile prisiljene kopičiti velike količine zdravil in cepiv, ki jih večinoma niso nikoli uporabili. Smernice za WHO so napisali znanstveniki, ki so na plačilnih seznamih velikih farmacevtskih podjetij. Paul Flynn, nekdanji član britanske Laburistične stranke in poslanec je dejal, da so "lovke podjetij z zdravili prisotne na vseh ravneh odločanja". Zelo verjetno je tako tudi pri koronavirusu.

 

 

Kitajska kot vir in žrtev hkrati

 

Za kampanjskim spodbujanjem panike se skriva še en pomemben razlog. Ključen je poskus oslabitve Kitajske z negativnim vplivanjem na zmožnost Pekinga, da bi širil svojo finančno moč in vpliv po drugih celinah. Posledica koronavirusne mrzlice je, da "kitajska vlada izgublja moč v odnosih z ZDA in drugimi razvitimi državami", medtem ko bi "ameriško gospodarstvo in trgi lahko dejansko imeli koristi od koronavirusa".

 

Kitajska je edina država, ki na svetovnem prizorišču lahko celo poskuša izzvati ameriško prevlado. V zadnjih dvajsetih letih se je kitajska soseda Rusija pod Vladimirjem Putinom ponovno pojavila kot velika sila, prisotnost Moskve na mednarodni sceni se je močno povečala. Ne glede na to ostaja Rusija precej šibkejša država v primerjavi z ZDA. V vojaškem smislu so izdatki Kremlja za orožje manjši kot deset odstotkov ameriških in ta prepad se širi. 

 

Kitajski vojaški proračun, drugi največji na svetu, pa znaša že približno tretjino ameriškega. Gigantski gospodarski projekti Pekinga, kot je Pobuda pasu in ceste (BRI), so načrtovani v obsegu, ki je brez primere v moderni zgodovini. To je Kitajski prineslo velik mednarodni in gospodarski vpliv, da ne omenjamo prestiža. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je bila Amerika številka ena na svetu, je bilo nepredstavljivo, da zahodna super sila ne bi bila vključena v prelomni gospodarski program, kot je Pas in cesta, ki ga vodijo iz Pekinga. Na žalost Washingtona se je zgodilo ravno to.

 

 

Obkoljevanje Kitajske se je začelo z Obamo

 

Američani so izključeni tudi iz drugih pekinških združenj, kot sta Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) in Azijska infrastrukturna investicijska banka (AIIB). Slednja, s sedežem v kitajski prestolnici in ustanovljena leta 2015, lahko med svoje članice šteje ključne ameriške zaveznice, kot so Britanija, Izrael, Saudska Arabija, Avstralija in Južna Koreja; poleg nekaj desetin drugih držav, med katerimi so tudi članice zveze NATO. To je pomemben razvoj v mednarodnih odnosih, ker mnoge tradicionalno Ameriki prijateljske države vstopajo v organizacije, ki jih nadzira Peking, kljub nasprotnim željam Washingtona. Odločitev Velike Britanije pred štirimi leti o pridružitvi AIIB je izzvala oster odziv Bele hiše. 

 

Visok ameriški uradnik pod predsednikom Barackom Obamo je omenil, da so "previdni do težnje po stalnem sedežu Kitajske, ker to ni najboljši način za vključevanje porajajoče se sile". Namesto tega lahko domnevamo, da je najboljši način za nastajajočo silo obkrožitev z ogromno vojaško močjo – kar je natanko tisto, kar je Obamova administracija izvršila leta 2016 z obročem okoli Kitajske.

 

Mnenje avtorja ne odraža nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.838
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.780
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.638
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.052
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
06/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.229
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.188
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 947
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 573