Razkrivamo

Koronavirus ubija gospodarstvo: Zaustavitev gospodarske aktivnosti že za mesec dni bi pomenila katastrofo, primerljivo z letom 1991!

Koronavirus bo imel konkretne posledice tudi na slovensko ekonomijo ter na celotno naše življenje. Upajmo, da bomo epidemijo v mesecu, dveh ustavili, a tudi v tem primeru bodo gospodarske poledice dolgotrajnejše (ob daljšem spopadanju pa še toliko bolj). Vlada bo morala predvsem hitro poseči na trg in ukrepati, da bi preprečila še večjo škodo. Ne bo dovolj le zamrznitev plačevanja vseh finančnih obveznosti, posebej kreditov, ki jih imajo slovenska podjetja. Država bi morala že danes, ko je denar še vedno poceni, razmišljati o izdaji dolgoročnih obveznic za najmanj 5 ali celo 10 milijard evrov, s katerimi bi vlada po potrebi lahko posegla na trg s financiranjem, naložbami in nadomestili izpada dohodka. Pomembno je, da ima vlada glede tega pripravljeno strategijo in da se ne boji pogumnih odločtev. Zlasti pa je pomembno, da vlada odreagira hitro. Leta 2009, ob zadnji finančni krizi, se je namreč na dogajanje odzvala prepozno ...

17.03.2020 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Bine Kordež   koronavirus   gospodarstvo   zamrznitev   EU   ukrepi   gospodarska rast   BDP

Fotomontaža: portal+

Če se bodo razmere še zaostrovale, bo potrebno resno in hitro razmisliti o zamrznitvi odplačevanja vseh finančnih (bančnih) obveznosti za določeno obdobje (pol leta, leto). Ključno pa je, da bodo poteze vlade hitre.

Gledano z današnjega vidika in potencialno zahtevnejših scenarijev daljše zaustavitve gospodarske aktivnosti so bile odločitve vlade v preteklih dveh letih pravzaprav enostavne. Prepirali smo se o tem, ali bodo proračunski prilivi pet ali šest odstotkov višji, ali bomo neko davčno stopnjo ali izdatek dvignili za en odstotek ali ne, ali smo se v napovedih gospodarske rasti zmotili za tri ali štiri desetinke odstotka. To, kar se dogaja danes in kar nas kar verjetno čaka v bodoče (v milejši ali ostrejši obliki), bo zahtevalo popolnoma drugačen pristop nove vladne ekipe in resnično strateško razmišljanje in odločitve. Zaustavitev gospodarske aktivnosti samo za mesec ali dva (doma in naših partnerjev v tujini) lahko zniža obseg ustvarjene dodane vrednosti tudi za preko 10 %, kar pomeni skoraj "vojne razmere". Dal sem v narekovaje, a mogoče niti ni potrebno.

 

Situacija, ki se nam kaže, daleč odstopa od dosedanje lagodnosti, ko se je vsa razprava tudi v svetu vodila okoli tega, ali bo gospodarska rast plus ali minus desetinka odstotka. Ko smo iz tega delali paniko, čeprav gre pri tem dejansko samo za psihološko razliko in manj za kake spremembe v življenjskem standardu prebivalstva. Danes lahko beremo razne črne scenarije, kako bi popolna zaustavitev gospodarskega delovanja države pripeljala ljudi v bedo, kar je najbrž pretiravanje - toda mesec ali dva zaustavitve ter postopno vračanje na stare tire lahko "pobere" desetino in več BDP, kar pa zahteva strateške odločitve. Tudi pravi čas, ne prepozno in seveda tudi ne prezgodaj. Verjetno smo tudi v razmerah, ko bomo morali preseči razlike in medsebojna obtoževanja in angažirati najboljše ljudi za iskanje ustreznih ukrepov.

 

Vsekakor tokrat ni čas, da bi iskali krivce, zakaj se na takšne razmere nismo pripravili - na te razmere namreč ni (bil) nihče pripravljen, ne leve, ne desne vlade. Nihče nima scenarijev, kako ukrepati ob deset ali več odstotnem padcu ekonomije in potrebno jih bo oblikovati na novo - upoštevaje aktualne razmere doma in v svetu ter različne scenarije razvoja dogodkov. Takšna možnost upada BDP se sicer lahko razume kot zelo črnogleda, a ob spremljanju, kako se ustavljajo določene gospodarske dejavnosti, so to verjetno kar realne opcije - precej bolj realne kot zadnja napoved UMAR o 1,5-odstotni rasti (s pojasnilom, da bo mogoče čez teden ali dva projekcija že drugačna)*.

 

 

Kriza, hujša od tiste leta 2009

 

V teh razmerah je najbrž zanimivo in tudi poučno (uporabno) pogledati nekaj zgodovinskih podatkov ter iz njih izpeljati kake ukrepe. Primer je vsekakor zadnja kriza, kjer smo doma v 2009 zabeležili 7,9-odstotni upad BDP in potem še dodatnih 3,8 % v 2012-2013. Če je bil prvi padec nepričakovan in primerljiv z razmerami drugje (čeprav seveda predvsem posledica politike prevelikega zadolževanja v tujini v letih pred tem), je bil drugi v večji meri rezultat neustrezne politike razreševanja nastalih razmer. Čeprav je država z ustreznimi ukrepi poskrbela, da se finančni sistem ni zlomil**, kot večjo sistemsko težavo vidim v nepravočasni sanaciji bančnega sistema ter zahtevah po takojšnem vračilu posojil, kar veliko družb objektivno ni zmogl. To je potem povzročilo močno nelikvidnost v celotnem gospodarskem sistemu po dobaviteljski verigi in propadom tudi sicer poslovno sposobnih podjetij.

 

V parlamentarni proceduri so že predlogi o delnem povračilu plače za zaposlene na čakanju, ker je verjetno eden od najbolj potrebnih ukrepov (vključno z rešitvami za s.p. in prekarce). Na področju kreditiranja pa je minister Zdravko Počivalšek že pred dnevi napovedal za skoraj milijardo evrov financiranja. To se sicer lepo sliši, a večinoma gre za kreditne linije, ki so pretežno že danes na voljo z vsemi omejitvami in previdnostjo bank, ki bo sedaj seveda še bistveno večja. Če se bodo razmere še zaostrovale, bodo takšne možnosti bolj slaba pomoč, saj podjetja novih posojil zaradi upada poslovanja ne bodo dobila ali pa le za vračilo starih. V takšnih razmerah bo potrebno resno (in hitro) razmisliti o zamrznitvi odplačevanja vseh finančnih (bančnih) obveznosti za določeno obdobje (pol leta, leto).

 

To se mogoče sliši pretiran ukrep, a je daleč najbolj učinkovit, pa tudi bolj enostaven v primerjavi s postopki najemanja novih posojil (za vračanje starih). To smo na določen način znali izpeljati ob razpadu bivše države in omogočili nadaljevanje poslovanja podjetjem, ki so bila sicer (pre)zadolžena, a imela perspektive. Na žalost tega ukrepa nismo znali uvesti leta 2009, ko je bila zadolženost gospodarstva res visoka in bi s tem lahko ohranili veliko gospodarske dejavnosti in delovnih mest. Danes je sicer zadolženost podjetij bistveno nižja kot pred desetimi leti, a podjetje, ki se mu posel praktično ustavi, ne more vračati tudi relativno nizkih posojil. Zato vidim to kot enega najbolj ključnih ukrepov poleg neposredne pomoči podjetjem z izgubo poslovanja.

 

 

Nujno je, da vlada reagira hitro

 

Drug ključen vidik v takšnih razmerah pa je vloga države. V izrednih razmerah, ko odpovedo vsi tržni vzvodi, se pokaže, kako pomembna je vloga države v pokrivanju izpada gospodarske aktivnosti in dohodka. K sreči je danes svetovno finančno okolje pomembno drugačno kot leta 2008, saj imajo danes investitorji (ljudje in institucije s presežki finančnih sredstev) največ težave s tem, kam sploh še plasirati denar - tudi če ni donosa. Če je bila v prejšnji krizi zahtevana donosnost preko 5 odstotkov tudi za nemške obveznice, si danes lahko Nemčija sposodi milijarde s tem, da čez deset let vrne realno tudi desetino manj ali celo še manj, pa so kupci obveznic že zadovoljni. Tudi cena slovenskih obveznic se giblje okoli ničle, kar je glede na inflacijo v bistvu realno negativna obrestna mera.

 

Menim, da se že danes ne smemo več pogovarjati o fiskalnem pravilu in njegovem "rahljanju". V primeru črnih scenarijev (in ti so praktično tu) je edini izhod za preprečitev večjega padca življenjskega standarda ljudi vključitev države, ki bo te izpade nadomestila z njenimi naložbami in pomočjo gospodarskim subjektom (ljudem) tudi mimo fiskalnih omejitev. Upam, da bomo v zaostrenih  razmerah znali hitro ukrepati in izpade nadomestili čim prej in ne šele čez pol leta (po vseh vlogah in prošnjah). S hitrimi odločitvami bomo zagotovili nadaljevanje potrošnje in gospodarske aktivnosti brez večjih zastojev, sicer bodo podjetja vmes že propadala oz. izgubila svojo poslovno kondicijo.

 

Gre preprosto za filozofijo, da država s svojimi vložki v raznih oblikah hitro nadomesti izpad, ki ga bo gospodarstvo in zaposleni sicer doživelo v primeru zaustavitve gospodarske aktivnosti. Če bi se ustavljanje gospodarstva nadaljevalo in še poglobilo, bi morali nadomestiti vsaj domačo potrošnjo (v prejšnji krizi smo izgubili ravno ta del). In tu se ne bi smeli ustavljati na omejitvah 3 % proračunskega deficita in podobno. Na žalost se velikokrat pozablja, da ekonomija na nivoju države deluje drugače kot gospodinjstvo ali podjetje. Ni tak problem, če bomo potrošniki zaradi razmer porabili milijardo ali dve manj - težava je v tem, da to pomeni tudi 2 milijardi manj prihodkov gospodarskih subjektov, njihovih dobaviteljev, zaposlenih, države ... Verjamem, da bo tudi v Evropi dozorelo spoznanje, da gre za krizne razmere, ko je potrebno pravočasno reševanje in ukrepanje izven dosedanjih pravil in omejitev (da ne bomo zopet ujetniki nekih birokratskih pravil - vemo, da smo Slovenci sicer glede tega praviloma bolj papeški od papeža, pa še majhni smo).

 

 

Država lahko izdaja nove obveznice

 

Tu je zanimiv pogled v zgodovino. V drugi svetovni vojni je imela npr. Anglija proračunski deficit v višini okoli 30 % BDP na leto in vojno zaključila z javnim dolgom 250 % BDP. Povečali so ga za 150 % BDP, Združene države pa za 80 % BDP (tam je poraba države presegala prihodke za 15 do 20 % BDP letno). Bil je preprosto čas, ko je vskočila država s svojo potrošnjo, sicer za vojne izdatke, a posredno za zaposlovanje in izplačila plač.

 

Kot rečeno, imamo danes razmere, ko so lahko države velik naložbenik in edini kreditojemalec, vreden zaupanja, in to vlogo morajo izkoristiti ter preprečiti zaustavitev gospodarske aktivnosti. Dejansko bi danes morala država resno razmišljati o izdaji za 5 ali 10 milijard evrov novih dolgoročnih obveznic, s katerimi bi po potrebi lahko posegla na trg s financiranjem, naložbami in nadomestila izpada dohodka***. Vsaj ta trenutek je denar na 10 let in več praktično zastonj (vrača se realno manj) in s hitro sanacijo razmer bi omočili pogoje za hitro okrevanje in s tem potencial za vračilo danes sposojenega. Seveda bi bile v takem primeru hitre ocene o zadolževanju na račun bodoče generacije - a zanimivo, da se nikoli ne govori o tem, kakšno premoženje se prenaša na bodoče generacije.

 

Predvsem moramo razmišljati strateško in povleči pogumne poteze ter se ne ustrašiti neobičajnih ukrepov. Izkušnje prejšnje krize (2009) so pokazale predvsem, da smo reagirali prepozno in ko se kolesje enkrat zaustavi, ga je mnogo težje spraviti ponovno v pogon.

 

Mogoče še pogled na to, kako so potem Angleži in Američani razrešili svoj visok dolg (podatki oziroma grafikoni so na koncu teksta). Tu imajo seveda velike države s svojimi valutami in ugledom velike prednosti (kar bo pri EU in evru problem). Velik del dolga jim je namreč "pobrala" tudi inflacija. V bistvu so zadolževanje držav omogočili finančni investitorji, torej tisti s presežki finančnih sredstev, ki tako niso imeli drugih možnosti, kam te presežne naložiti - in na koncu so del tega preko razvrednotenja tudi izgubili. Na nek način se to dogaja tudi danes in se bo v bodoče (preko negativnih obrestnih mer že v izhodišču). 

 

Veliko sicer govorimo o problemih visoke zadolženosti (držav, podjetij, posameznikov), a to je pravzaprav le druga stran kovanca - imamo tudi ogromno subjektov s presežki, ki imajo težave s tem, kam to naložiti, komu varno posoditi in pri tem še vedno vsaj nekaj zaslužiti. V teh kriznih razmerah pogosto ostane pravzaprav samo še država in prav je, da ta svoj položaj tudi izkoristi.

 

Vsekakor so trenutne razmere izredno nepredvidljive. Od umiritve razmer v relativno krajšem času (pozitivne informacije iz Kitajske dajejo upanje), čeprav bodo posledice tudi v tem primeru precejšnje - do katastrofičnih scenarijev. A ključno je, da lahko država s svojimi ukrepi na gospodarskem in finančnem področju (zdravstvenega se ne dotikam) s pogumnimi potezami precej negativnih posledic sanira in to preko čim manjšega in krajšega zastoja gospodarske aktivnosti. To lahko izpelje preko nadomestitve izpada dohodkov in zaslužkov ter ukrepov za nemoteno financiranje (zamrznitev odplačil). Ne gre za pokrivanje (zakrivanje) nekih sistemskih težav, temveč za premostitev "luknje", kar bi se lahko potem povrnilo z ustrezno višjo rastjo v bodoče kot sicer (če ne ukrepamo in prepuščamo ekonomijo in ljudi v stihijo). In danes ima država (še) na voljo tudi ugodne vire, da to realizira.

 

 

***

 

Kot dodatek pa še nekaj zanimivih dogajanj s tega področja v preteklosti. Malo za splošno informiranost ter podkrepitev gornjih navedb (brez kakih posebnih komentarjev). Podatki so zbrani iz podatkovnih baz IMF, Eurostata ter Bloomberga, za Slovenijo pa dodatno iz Statističnih letopisov pred letom 1991.

 

Mogoče najprej nekaj podatkov o gibanju donosov državnih obveznic zadnjih 15 let. Na prvi sliki so zahtevani letni donosi za 10-letne obveznice treh držav, kjer se vidi pomembna razlika glede na razmere v času prejšnje krize. Na prvi sliki so nominalne donosnosti, na drugi pa koliko investitorji pričakujejo več od naših in italijanskih papirjev glede na nemške.

 

 

 

 

 

 

 

Sledijo podatki, kako so v ZDA in Angliji v času 2. svetovne vojne povečali državne izdatke in imeli izjemno visoke proračunske deficite:

 

 

 

 

Ti primanjkljaji so se potem odrazili v naraščanju javnega dolga, katerega pa so po koncu vojne kar uspešno sanirali. Dodani so še podatki za tri druge države, ki so, zanimivo, povojno obdobje nadaljevale s precej nižjim dolgom ne glede na to, da sta bili Nemčija in Italija povzročiteljici vojne.

 

 

 

 

Ob tem mogoče kot zanimivost še podatki o realni gibanju BDP z letom 1939 kot osnovo. Zanimivo, da sta tako Anglija kot ZDA v prvih letih po vojni imela upad BDP (najbrž izostanek vojne industrije). Nemčija je z vojno proizvodnjo rasla še vse do 1944 (kolikor so podatki zanesljivi) ter se nato spustila na skoraj tretjino nekdanjega BDP. Nekaj nižji, a hitrejši je bil padec tudi v Italiji in Franciji, a kasnejše rasti so bile višje, tako da so npr. Anglijo dohiteli ali prehiteli. Dodan je še podatek o BDP/prebivalca za ZDA, kjer se lepo vidi, da je njihova visoka rast za razliko od drugih držav močno vezana na priseljevanje in da preračunano na prebivalca njihova gospodarska rast ne odstopa od rasti v drugih državah.

 

 

 

 

 

Pa mogoče še nekaj podatkov za Slovenijo. Na sliki je prikaz gibanja realnega BDP in realnih neto plač za zadnjih 60 let, pri čemer so kot osnova upoštevane cene iz preteklega leta (torej 2019 = 100 za oba podatka, desno pa istočasno tudi realne neto plače v cenah 2019. Ob osamosvojitvi je BDP padel za okoli 20 %, realne plače za tretjino. Ob zadnji krizi pa se je BDP znižal za desetino, povprečne plače pa z zamikom 3 odstotke (podatki o plačah seveda ne zajemajo dejstva, da se istočasno precej znižalo tudi število zaposlenih, ki so prejemali plače). V teh razmerah je pred državo vsekakor naloga, da bo izpada dodane vrednosti čim manj in objektivno ima na voljo vsaj finančne vire, da to kar najbolj ublaži.

 

 

 

* Jeseni 2008, ko sta oktobra industrijska proizvodnja in izvoz upadla za 20 %, je UMAR za 2009 napovedal še 3,1 % rast, decembra jo je znižal na 1,1 %, pomladi 2009 na minus 3,1 %, jeseni 2009 pa na minus 7,3 % (dejansko smo na koncu izračunali 7,9-odstoten upad BDP v letu 2009 glede na 2008).

 

**  Mislim na zavarovanje bančnih vlog in vzdrževanje zaupanja v varnost bančnega sistema.

 

***  K sreči imamo ob 30-milijardnem dolgu tudi vsaj kakih 5 milijard evrov likvidnih rezerv, kar omogoča državi močno posredovanje. A te rezerve so praviloma vedno na rezervi (vsaj za eno leto odplačil), tako da razmišljanje o dodatni zadolžitvi za vse navedene ukrepe ne bi bilo odveč (posebej, dokler so razmere ugodne).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.331
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.097
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.485
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.156
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.071
06/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.035
07/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.793
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.138
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.723
10/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.256