Komentar

Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote

V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ljubitelje leposlovja je beseda dobila poseben pomen po Márquezovem romanu Sto let samote. Glede na to, da je tukajšnji tekst nastal iz spomina na Jožeta Pučnika, ki je bil dolgo let v zaporu, nato pa je po volitvah (pred tridesetimi leti) ostal precej osamljen, se mi zdi beseda prava tudi za naslov tega spisa.

17.03.2020 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Samota   esej   Boccacio   Márquez   Puškin   Jože Pučnik   Demos   Milan Kučan   Danilo Türk   Borut Pahor

Pravzaprav se evropsko pripovedovanje zgodb začenja leta 1348 s kugo v Italiji (!), v Dekameronu pa je zapisanih 100 zgodb, ki si jih 10 dni pripoveduje 10 florentinskih meščanov, ki so pred kugo pobegnili na deželo.

O epidemijah so poročali ali fantazirali znameniti pisatelji: Giovanni Boccaccio (Dekameron), Fran Levstik (Dnevnik o približevanju kolere 1885-1887), Aleksander Puškin (Gostija v času kuge), Albert Camus (Kuga, Obsedno stanje), Gabriel Garcia Márquez (Ljubezen v času kolere) … Pravzaprav se evropsko pripovedovanje zgodb začenja leta 1348 s kugo v Italiji (!), v Dekameronu pa je zapisanih 100 zgodb, ki si jih 10 dni pripoveduje 10 florentinskih meščanov, ki so pred kugo pobegnili na deželo. Prijatelji mi pišejo, da slovenske razmere v dneh epidemije spominjajo na čas desetdnevne vojne poleti leta 1991, kar me spodbuja, da s prvo zgodbo ("kolumno v času epidemije") sežem k trideseti obletnici priprav na samostojno državo. Pri tem si bom pomagal s kronologijo, ki sem si jo sestavil, da bi se lažje znašel v časih slovenske mladosti. Seznam sem naslovil Koledar vseh dogodkov, pod poglavjem "1990" pa piše:

 

8. januarja 1990: ustanovitev Demosa - Demokratične opozicije Slovenije (Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Liberalna stranka, Zeleni Slovenije in Slovenska kmečka stranka – Ljudska stranka).

 

13. januarja 1990: v Delu izide članek Dimitrija Rupla "V Evropo prek Beograda ali prek Ljubljane".

 

17. januarja 1990: v Cankarjevem domu shod opozicije / Demosa z naslovom Prihodnost Slovenije

 

7. marca 1990: slovenska skupščina sprejme ime Republika Slovenija brez oznake socialistična.

 

29. marca 1990: uzakonjena slovenska himna – Zdravljica.

 

8. aprila 1990: prve večstrankarske volitve 160 delegatov v Družbenopolitični zbor in Zbor občin Skupščine Republike Slovenije ter neposredne volitve predsednika in članov Predsedstva Republike Slovenije; za člane predsedstva so bili izvoljeni: Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in Dušan Plut; na volitvah v Družbenopolitični zbor zmaga Demos z 54 % vseh glasov.  

 

22. aprila 1990: na predsedniških volitvah v drugem krogu zmaga Milan Kučan z 58,6 % glasov, Jože Pučnik prejme 41,4 % glasov.

 

9. maja 1990: Skupščina Republike Slovenije se sestane na svoji konstitutivni seji. Za predsednika je izvoljen France Bučar.

 

16. maja 1990: prva demokratična (Demosova) vlada po uvedbi večstrankarskega sistema (predsednik Lojze Peterle, minister za obrambo Janez Janša, za notranje zadeve Igor Bavčar, za zunanje zadeve Dimitrij Rupel …). 

 

2. julij 1990: Deklaracija o suverenosti države Republike Slovenije.

 

8. julija 1990: Milan Kučan in Alojzij Šuštar na spravni slovesnosti v Rogu.

 

24. oktobra 1990: delegacija Demosa z opozicijo v Beogradu.

 

9. novembra 1990: člani ustavne komisije Tine Hribar, Peter Jambrek in Tone Jerovšek skupaj s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom na "tajnem vikendu" v Poljčah prepričajo Demosov poslanski klub, da potrdi pobudo za plebiscit. 

 

3. decembra 1990: Danilo Türk v Delu kritičen do plebiscita ("O legitimnosti in efektivnosti državne oblasti").

 

6. decembra 1990: Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov z veliko večino (204 za, nihče proti in 4 vzdržani) sprejme Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

 

23. decembra 1990: na plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije 88,2 odstotka volivcev glasuje ZA.

 

 

Odločilni dogodek leta 1990, ki je vplival na vseh trideset let slovenske države, se je zgodil 22. aprila, ko je bil za predsednika predsedstva (z 58,6%) izvoljen Milan Kučan, ne pa Jože Pučnik, ki mu je za zmago (do polovice 1.146.627 glasov) zmanjkalo okrog 100.000 glasov. Kučanovi plakati so prikazovali nasmejanega in večini volivcev dobro znanega, po zunanjem vtisu simpatičnega kandidata z odpetim ovratnikom brez kravate. Pučnikovi plakati so bili precej strožji; barve in črke na njih so bile manj prijazne od Kučanovih. V dvoboju je odločala psihologija, poleg nje še različni pregledni, predvsem pa tajni, v naročju prejšnjega režima že kdaj preskušeni aparati. Bistvo izbire je bilo: na eni strani predstavnik starega režima, na drugi strani predstavnik nove dobe!

 

Zmagovalec Kučan je poosebljal Partijo, poraženec Pučnik pa Demokratično opozicijo Slovenije. Demos je bil izbral kompetentnega predsednika, ki je - že zaradi svoje moralne neoporečnosti (zapor zaradi kritičnih tekstov, "izginotje" fakultetne diplome in izgnanstvo) - poosebljal alternativo enopartijskemu sistemu; vendar na neki način ni bil privlačen predsedniški kandidat. Po porazu na predsedniških volitvah bi bila za Demos in za Pučnika edina pravilna politična poteza položaj predsednika vlade, vendar sta ga menda Spomenka in Tine Hribar neko noč prepričala, naj ostane samo strankarski voditelj.

 

Za Pučnika se je začel čas samote. 

 

Pučnikov položaj je bil podoben položaju Annegret Kramp Karrenbauer, ki je predsednica vladajoče stranke CDU, medtem ko vlado vodi članica te stranke Angela Merkel. Pučnik ni bil niti član vlade, ampak "samo" predsednik (rahlo razglašene) vladajoče koalicije Demos, "kancler" je bil Peterle, predsednik predsedstva pa je bil voditelj stranke, ki je bila na parlamentarnih volitvah poražena. Na samem začetku slovenske demokracije in države nimamo opraviti le z "rahlo razglašeno" koalicijo, ampak z nezaslišano "kohabitacijo", v kateri je sprva (zaradi splošne evropske situacije in osamosvajanja) prevladoval Demos, kmalu pa že Kučan oz. njegovi zavezniki. To je seveda drzna in poenostavljena trditev, saj je leta 1992 ob Kučanu zavladal Drnovšek, ki je bil do Kučana pogosto kritičen.

 

Po letu 1992 je deset let (s kratko Bajukovo pavzo leta 2000) trajala relativno težavna kohabitacija med Kučanom in Drnovškom, ki sicer ni toliko prizadevala zunanje politike, pač pa notranjo, gospodarsko, finančno, šolsko, pravosodno … politiko. Navsezadnje je Slovenija leta 2004 vstopila v EU in NATO, v to drugo zavezništvo sicer nekoliko pozneje kot Češka, Madžarska in Poljska. Drnovšek je leta 2007 umrl, njegov naslednik Danilo Türk pa ni bil novi Drnovšek, ampak novi Kučan. Türkov in Kučanov nekdanji partijski tovariš (Pahor) je leta 200b postal predsednik vlade, ki je bil (in je) sicer zagovornik osamosvojitve in narodne sprave, vendar je zašel v težave, tudi zaradi predsednika republike (Türka). Ta od samega začetka ni bil prijatelj osamosvojitve, kar je v nekem slavnostnem govoru razkril z izjavo, da "bo počasi dovolj" osamosvojiteljske navlake. 

 

Da se je Slovenija po Drnovšku in Janši (po letu 2008) znašla v težavah, je bolj ali manj očitno. Pravzrok slovenskih težav je po vsem videzu Pučnikov poraz leta 1990, saj se je z njim na neki način (kljub parlamentarni zmagi) začel poraz Demosa (ki je dejansko razpadel 14. maja 1992). Slovenijo se je razločila od prelomnih sprememb na Češkem, Poljskem in Madžarskem, kjer varianta s šefom komunistične partije na mestu predsednika republike ni bila predstavljiva. Prednosti teh treh držav, ki so se jim kmalu priključile še Slovaška, Estonija, Latvija in Litva, so vse bolj očitne. S tem zgodba o trideseti obletnici iz časa epidemije še daleč ni končana. 

 

Kohabitacije (sožitja) Drnovškove in Bajukove vlade s predsednikom Kučanom*, pozneje pa Janševe in Pahorjeve vlade s predsednikom Türkom** so bile nenavadno napete, pravzaprav konfliktne iz preprostega razloga, ker sta se Kučan in Türk - po začetnem polomu Demosovega kandidata Pučnika - uveljavila kot postojanki in simbolični zavarovalni ustanovi starega, Demosovemu sovražnega režima. Kučanovo in Türkovo predsedovanje bomo za lažje razumevanje imenovali Zavarovalnica

 

Najbolj zanimivo politično razmerje je nastalo po volitvah konec leta 2011, na katerih je zmagala Jankovićeva Pozitivna Slovenija, ki je bila po "romarskem posredovanju" stare režimske garniture***, namenjena vodotesnemu nadzorništvu Zavarovalnice: predsednik republike naj bi imel v vladi enako misleče, poslušne partnerje. (Danilo Türk je seveda računal na ponovno izvolitev.) Kljub skrbnemu načrtovanju se račun ni izšel, ker Janković ni znal sestaviti vlade, in jo je namesto njega februarja 2012 sestavil Janez Janša. To je bil pač alarmanten dogodek in vzrok za klic k orožju. Del scenarija je prispevala protikorupcijska komisija Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika, ki je januarja 2013 obtožila Janšo - zaradi lepšega pa tudi Jankovića - koruptnega ravnanja, nakar je po enem letu Janševe vlade predsednica postala Jankovićeva zaveznica Alenka Bratušek.

 

Drugi del scenarija je prispevala "mariborska vstaja" (februarja 2013). Sledilo je utrjevanje levice, ki leto pred tem ni bilo uspešno. Türk je izgubil volitve proti (sicer nedesnemu) Pahorju, junija 2013 pa je sodišče - po predhodnem načrtu, ne računajoč s Türkovim porazom - v zadevi Patria obsodilo Janšo, češ da je leta 2005 dobil "obljubo nagrade" … Pred volitvami junija 2014 so Janšo odstranili iz političnega prizorišča s tem, da so ga odgnali v zapor.

 

V samoto!

 

Novi šef vlade in izganjalec hudiča (demonizator) je postal Miro Cerar, ki je doživel nekaj težav pri novi kohabitaciji z Borutom Pahorjem. Zavarovalnica se je preselila v vlado, ki je uspela narediti veliko škode doma, ni pa uspela (konec leta 2016) spraviti svojega šefa Türka na mesto generalnega sekretarja OZN. Da domača slovenska pravila niso merodajna za Evropo, se je pokazalo že pri sramotnem polomu Alenke Bratušek, ki se je jeseni 2014 na vse kriplje prizadevala, da bi postala komisarka v Bruslju; nazadnje pa pri razsodbi Evropskega sodišča, ki je odreklo pomoč slovenski vladi v zvezi z Arbitražnim sporazumom.

 

Scenarij "Zavarovalnica" se je ponovil jeseni 2018 z Marjanom Šarcem in njegovimi privrženci, ki so sestavili manjšinsko koalicijo na podlagi svečane prisege, da nikoli ne bodo sodelovali z Janezom Janšo. Tu je pravzaprav glavna poanta tukajšnje epidemijske zgodbe. 

 

Spomladi 2020, po letu in pol opotekanja Šarčeve vlade in med epidemijo s koronavirusom je vlado tretjič prevzel Janez Janša. V tem času je glavni slovenski dnevnik objavil komentar, ki o Janši pravi naslednje: "… zdi se, da bo slovenska država povsem neupravičeno postala talec njegove želje reševati lastno kožo pred roko pravice." Ob tem se zastavljajo vprašanja, ki so enakovredna vprašanjem okrog Pučnikovega poraza pred tridesetimi leti. Vprašanja si morajo postaviti vsi, ki kolikor toliko razsodno razmišljajo o slovenski državi: 

 

  1. je mogoče, da imamo v Sloveniji na položaju predsednika vlade (že tretjikrat) osebo, ki "rešuje lastno kožo", in ki, z drugimi besedami povedano, beži "pred roko pravice"; torej nekakšnega hudodelca ali najmanj demona?  

  2. je mogoče - če to ni res in če predsednik vlade ni niti hudodelec niti demon - mirno prenašati podtikanja in natolcevanja na njegov račun; in dopuščati, da se njegovih preganjalcev oz. ustanov, ki jih z eno besedo imenujemo Zavarovalnica, niti narahlo ni dotaknila roka pravice, kaj šele, da bi kdo od njih izgubil državno službo?****

  3. in kaj bomo rekli o državi, ki je nastala po koncu in po navdihu zmagovalcev hladne vojne, med katerimi je bil tudi predsednik aktualne vlade; vendar so ti zmagovalci praviloma preganjani in vseh trideset let demonizirani s strani poražencev hladne vojne?

___________________

* Kohabitacija s Kučanom sega v obdobje med letoma 1992 in 2002.

 

** Kohabitacija s Türkom sega v čas med letoma 2007 in 2012.

 

*** 10. oktobra leta 2011 so se romanja na ljubljanski magistrat udeležili: Jože Mermal, Žiga Debeljak, Miran Goslar, Ranko Novak, Rajko Kenda, Igor Arih, Milan Kučan, Janez Stanovnik, France Bučar, Jože Mencinger, Mateja Kožuh Novak, Renata Brunskole, Branko Djurič – Đuro, Matjaž Kmecl, Magnifico, Zoran Predin, Mojmir Sepe, Jerca Mrzel, Iztok Čop, Svetlana Makarovič, Ana Nuša Kerševan, Lojze Ude in Marko Bulc. Pobudo za Jankovićevo kandidaturo pa so podpisali tudi Herman Rigelnik in Vesna V. Godina.

 

**** Pisec teh vrstic, ki je po svojih močeh prispeval k ustanovitvi slovenske države, je bil najmanj dvakrat lustriran: ob koncu prve Janševe vlade (2008) mu niso dovolili prevzeti s strani Avstrije že potrjenega položaja veleposlanika na Dunaju; ob koncu druge Janševe vlade pa so ga na vrat na nos odstavili z mesta generalnega konzula v Trstu. Čistilna delavca “Zavarovalnice” Danilo Türk in Alenka Bratušek sta mogla biti kaznovana za svoje nečednosti le zunaj Slovenije: Türk ni postal generalni sekretar OZN, Bratuškova pa ni postala komisarka Evropske unije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
12
21.01.2021 06:15
Karlu Erjavcu je zaenkrat spodletelo in je umaknil pobudo za najbolj nekonstruktivno konstruktivno zaupnico v zgodovini ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
24
20.01.2021 00:45
Čemur smo trenutno priče pred tovarno Rog, ni nič drugega kot eklatantni dokaz o brezidejnosti slovenske militantne levice, o ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
58
17.01.2021 16:00
Prišli smo do točke, ko si bo treba pošteno in odkrito priznati, da je vlada izgubila bitko z drugim valom novega koronavirusa. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vsak posameznik v umetnosti je dolžan dati človeštvu tisto največ, kar zmore - svoj spomin
4
17.01.2021 04:28
Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1940, so pred Eifflovim stolpom pozirale tri uniformirane osebe. Na sredi kompozicije ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.613
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.313
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.912
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.721
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.876
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.607
07/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.550
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.077
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.316
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.700