Komentar

Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja

Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih zahodnih držav, še najbolj iz germanskega dela Evrope. V tem duhu poteka življenje, z vrednotami vred. V neposredni bližini, na zahodnih mejah srbskih dežel, eksistira drugačen svet Evro-azijske unije (EAU), v katerem dominirata Rusija in Kitajska, ob močnih spremljevalcih tipa Indije, Irana … Evidentno je EAU močna struktura, politično, ekonomsko in vojaško popolnoma enakovredna zahodnim integracijam. Še več, trendi jim trenutno kažejo dominantno obdobje.

23.03.2020 13:00
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   NATO   EU   Zahod   Vzhod   Evro-azijska unija   EAU   Rusija   vrednote   Evropa

Foto: en.kremlin.ru

Kako se torej pozicionirati v svetu realnosti 21. stoletja? Dokler stvari niso zaostrene, je možna neka mera kompromisa; zmanjševanja konfliktnosti do držav Vzhoda, ohranjanje tesnejših političnih in gospodarskih stikov, izogibanje vojaškim konfrontacijam, ideološkim zategovanjem, izogibanje potezam, ki Vzhodu škodijo. V tej smeri slovenska diplomacija v glavnem krmari uspešno, s posluhom za kompromisno, kjer je le možno.

Odveč se je spuščati v skupne točke in strateške razlike, vendar so dovolj izražene, da je prezentno, da Slovenija pri tekočem stanju ne more biti vključena v Evro-azijsko unijo (EAU), tudi če bi si to nekoč zaželela. EAU je pod močnim vplivom nove ruske ideologije in doktrine, ki je nedvomna. Za razliko od prehodnice – Sovjetske zveze, ki si je po ceni lastnega zastoja prilaščala zavezništva, kjer jih objektivno ni moglo biti – je Rusija pragmatična. Tistim državam in režimom, ki so ji naklonjeni in ki so se pripravljeni boriti za obstoj v neodvisnosti, Rusija nudi pomoč, jih sprejema v skupnost, jim nudi varnost. Ostale države (tipa Slovenije) jemlje kot realnost, s katero ne želi zbliževanja in z njimi razen trgovinskih in podobnih drugih odnosov ne neguje. Cilje uresničuje dolgoročno, temeljito in neizprosno; zaveznicam nudi veliko, ostalim ne nudi ničesar. Zapira vrata vsemu, kar ji po vrednotah ni zaželeno, prepuščajoč jih volji njihovih zaveznic.

 

Slovenija je torej za EAU neprimerna, EAU je zanjo dolgoročno nedosegljiva. Sedaj dejstva ne igrajo posebne vloge, zadeve potekajo relativno utečeno, mirno. Vendar je v vse hiperkapitalske tvorbe današnjega in predhodnega Zahoda vgrajena nujna cikličnost, ki po obdobjih ekspanzije pozna obdobja zatona. Slednje se,zaradi lastninskih, ekonomskih struktur ne zmorejo razrešiti drugače, kakor z eskalacijo vojn širokih razsežnosti. Realno, čeprav ne nujno, je sklepati na ponovitev tektonske krize, ki se že nakazuje in ki praviloma rezultira v hudih turbulencah med velikimi državami, do včeraj zaveznicami. Praviloma se oblikujejo teritorialne zahteve, delijo se območja vpliva, vojne se sprevržejo v osvajalske, kjer za male države in narode ni drugega kot sprijazniti se z okupacijo in čakati do neke osvoboditve.

 

V slednjih dveh izbruhih zahodnih hiperkapitalskih tvorb 20. stoletja je bila Slovenija obakrat podrejena, razkosana, del bojišč, prvič romansko-germanskega, drugič vsesplošnega. Prva svetovna vojna je prenehala z voljo Zahoda samega, kot se je tudi začela, druga pa v prvi vrsti z vdorom Vzhoda in zmago nad Nemčijo z zavezniki. Obakrat so torej mir prinesli v Slovenijo tujci ter slovenskemu narodu obakrat zagotovili nujne atribute državnosti, da je zmogel obstati. Tudi z Vzhoda.

 

Toda ob opisani novi ruski ideologiji in doktrini, katere nezavezniki ne zanimajo, ob rigidni delitvi sveta na Vzhod in Zahod bo vsak bodoči krizni izbruh na Zahodu, vojaški ali zgolj politično-ekonomski, zamejen na Zahod sam. Z eno besedo – kar storijo velike sile Zahoda, bo na Vzhodu vzeto na znanje kot dejstvo. In nič več kot to. Slovenija se je torej znašla točno tam, kamor po vrednostih spada, toda brez elementarnih mehanizmov samozaščite pred pričakovano bodočo "delitvijo sveta", ki bo tokrat zgolj delitev sfer znotraj Zahoda. Zagotovila tipa Lizbonske pogodbe, listin zveze NATO ipd. se bodo v teh pogojih izkazale kot nezavezujoče čačke po papirju. Vzhod se bo zaprl, obrnil glavo stran, neprizadeto čakal na razplete. 

 

V zgornjem stanju stvari, ki se, zgodovinsko gledano, ponuja kot dovolj verjetno, se bodo manjše države znašle v težkih položajih čakanja na notranje zavezniške dogovore, ki bi se znali dosegati tudi na škodo malih držav, ki bi lahko sčasoma izgubile samostojnost, državnost in se zlile z velikimi. Slovencem takšne oblike reševanja sporov niso nove: po obeh vojnah so ostali mnogi Slovenci v Italiji in Avstriji, kjer so se več ali manj pretežno asimilirali, ohranjajoč povezave z matico in kulturo, vendar so v gospodarskem bistvu povsem integrirani v tujerodne tvorbe sosedih narodov in držav.

 

Kako se torej pozicionirati v svetu realnosti 21. stoletja? Dokler stvari niso zaostrene, je možna neka mera kompromisa; zmanjševanja konfliktnosti do držav Vzhoda, ohranjanje tesnejših političnih in gospodarskih stikov, izogibanje vojaškim konfrontacijam, ideološkim zategovanjem, izogibanje potezam, ki Vzhodu škodijo. V tej smeri slovenska diplomacija v glavnem krmari uspešno, s posluhom za kompromisno, kjer je le možno. Ravna sicer po smernicah zavezništva, kadar se jim ne more izogniti, toda z obzirnostjo do drugačnosti in oponentnih interesov.  Tu in tam se v medijih pojavljajo odvečni, kritični oziri na določena vprašanja, zadevajoča članice vzhodnih integracij, kar je omejenega vpliva, brez posledic.

 

Toda v zaostrenih razmerah bo morala Slovenija izbirati med nekompromisnimi pogoji zaveznic, ki bi znale narekovati poostreno konfrontacijo, in med težnjo, da se ne zameri EAU. Kaj storiti tedaj? Situacija bo namreč po vsej verjetnosti terjala "usklajen odziv zaveznic", karkoli bo že pomenilo v odvisnosti od razmer. Pozitiven odziv bi porušil krhko ravnovesje odnosov z EAU, nas iz ne-zaveznic postavil med sovražnike s hudimi posledicami. Rigidno stališče nam na dolgi rok ne bo kaj dosti pomagalo, kajti naslednje poteze zahodnih zaveznic (ki to tedaj več ne bodo) bi znale potekati v smer direktne škodljivosti obstoju države in naroda. 

 

Vsako sklanjanje glav proti Vzhodu bo brezpredmetno, v tedanjih pogojih gotovo ne bomo deležni ničesar. Prepuščeni bomo sami sebi ter "zaveznicam". Kaj pa sedaj? Ali ima Slovenija v tem trenutku rezervno opcijo? V primeru izstopa iz EU bi standard prebivalstva strmoglavil, zaradi strukturne vpetosti v gospodarstvo velikih članic, npr. Nemčije. Izstop iz zveze NATO sploh ni mogoč; tega nam ne bi dovolili, saj smo z včlanitvijo enkrat za vselej vstopili v "mehko okupacijo", katere se ni mogoče znebiti. Ponoviti 1991 ne bi bilo pametno; strukture zveze NATO bi se odzvale analogno "mirovni operaciji" zoper ZRJ leta 1999, s čimer bi hipoma razbili poljuben upor, povzročili razdejanje in dosegli kapitulacijo pod njihovimi pogoji. Kot je ZRJ izgubila Kosovo, bi utegnila Slovenija izgubiti Prekmurje, Štajersko, Koroško in Primorsko. Enako tako je zaprta opcija prestopa na stran EAU, kjer nas ne bi sprejeli. Ne zadoščamo njihovim merilom kompatibilnosti, smo pregloboko v ozemlju nasprotnika, kot zavezniki izkazano nezanesljivi in brez gospodarskega, geopolitičnega ali podobnega pomena.

 

Če zaključimo: celota stanja ni rožnata. Neke jasne dolgoročne obetavne strategije ni videti. Popolnoma smo odvisni od poljubne oblike razvoja znotraj zahodne skupnosti. Ob zaostritvi razmer ni videti, kaj sploh storiti sebi v korist.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
15
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
13
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.997
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.978
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.224
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.844
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.944
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.869
07/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.426
08/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.188
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 12.044
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.219