Razkrivamo

Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!

Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, da je ta trenutek še nezanesljivo sprejemati kakršne koli zaključke, vendar pa je dejstvo, da bo izpad prilivov v proračun ogromen, ker se bo znižala potrošnja prebivalstva, predvsem pa bo vprašljiv kakršen koli davek na dobiček. Proračunski primanjkljaj bo najmanj milijardo evrov, bolj realno je, da bo znašal 3 milijarde evrov. Veliko je odvisno predvsem od tega, kako hitro in učinkovito bo vlada priskočila na pomoč gospodarstvu. Ključno sporočilo, ki bi ga morala vlada in mediji čim bolj ponavljati ljudem se glasi: Ne smemo pretrgati poslovnih verig in denarnih tokov, kajti samo tako lahko upamo na hitro sanacijo razmer ter ponovno pospešitev potrošnje! V nasprotnem primeru, če bi prišlo do popolne ustavitve proizvodnjih procesov, namreč tvegamo krizo, kakršne si danes ne znamo niti predstavljati. In kakršne si seveda nihče ne želi.

19.03.2020 16:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   koronavirus   Slovenija   proračun   ukrepi   likvidnost   deficit   Bruselj   ECB   BDP

Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami evrov oziroma med 3 do 8 % BDP. S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali odobritve Bruslja, saj je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

Pričakovano zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter stroški v zvezi s sanacijo razmer epidemije bodo imeli razumljivo velik vpliv tudi na državni proračun oziroma na javne finance. Seveda so vse ocene ta trenutek zelo nezanesljive, a poskusi izračuna učinkov vsekakor niso odveč, saj odpirajo finančni okvir,v katerem bomo iskali rešitve. Pri tem izhajam tudi iz ocene različnih scenarijev upada BDP, kot jih je sestavil profesor Jože P. Damijan in na podoben način sem ocenil tudi pričakovane izpade prilivov v državne blagajne.

 

V prvi tabeli so tako ključne številke državnega proračuna za zadnji dve leti (zaradi primerjave), dve oceni za letošnje leto (osnovna in pesimistična), dodana pa je tudi kolona trenutno sprejetega proračuna za letošnje leto. Nato pa so izračunane še nominalne in odstotne razlike teh scenarijev glede na podatke lanskega leta. Struktura proračuna v tabeli je sicer nekoliko drugačna, kot se običajno prikazuje. Najprej so osnovni davčni viri ter redni izdatki države za plače, material in socialne transferje. Pri teh postavkah je med leti manj nihanj in njihov rezultat je bolj predvidljiv. Nato pa so dodani učinki sredstev iz EU in investicije, kjer pa so prisotna večja letna odstopanja. Na osnovi tega je ugotovljen primarni proračunski rezultat, po odbitku obresti pa še končni proračunski presežek ali primanjkljaj države.

 

 

 

 

Če pogledamo rezultat pred sredstvi EU in investicijami, je bil lani nekoliko boljši kot leto poprej (1,73 mrd glede na 1,59 mrd evrov) in približno takšen naj bi bil po sprejetem proračunu tudi letos. Nato pa je bilo lani nekaj več izdatkov za investicije, ki niso bile pokrite s črpanjem EU sredstev in to je poleg izpada dividend od NLB razpolovilo končni proračunski presežek iz leta 2018.

 

Letos naj bi po sprejetem rebalansu ponovno več črpali iz EU in to je bil tudi osnovni razlog za načrtovano podvojitev presežka (poleg nerazumljivega načrtovanega precejšnjega znižanja socialnih izdatkov). Vse to seveda preden se nam je zgodil koronavirus. Kot vidimo iz tabele, so sicer najpomembnejši proračunski viri davki na potrošnjo (DDV, trošarine), dohodnina (pol gre občinam) in davek na dobiček.

 

Glede na trenutno znana dogajanja sem torej ocenil, kakšen bi bil lahko razpon sprememb v proračunskih gibanjih v letošnjem letu po posameznih ključnih postavkah (brez posebnih izdatkov v zvezi s epidemijo, kar je tudi v tabeli dodano na koncu):

 

  • potrošnja prebivalstva bi se lahko znižala od 5 do 10 ali nekoliko več odstotkov, kar se odraža v izpadu davkov na potrošnjo,

 

  • podobno ocenjujem tudi izpad pri dohodnini od plač, dejavnosti in ostalih dohodkov,

 

  • več dilem je pri davku na dobiček - lanski dobiček je bil sicer verjetno višji, a zaradi letošnjih razmer bo veliko podjetij upravičeno oblikovalo rezervacije; če bodo davčno priznane, bi to lahko pomenilo tudi 50 % znižanje prilivov iz tega davka, sicer pa za lani večjih razlik ne bi bilo,

 

  • pri dividendah državnih podjetij je država že tako načrtovala 40 % znižanje, po pesimistični oceni bi bil izpad lahko tudi 70 %,

 

  • zadržal pa sem 50 % že načrtovano povečanje prilivov iz EU, alternativno pa le 30 % (objektivno bi se morali potruditi raje za še kaj večje črpanje, da omogočimo pospešitev naložb po umiritvi razmer),

 

  • pri izdatkih ne predvidevam znižanja plač javnih uslužbencev, pri materialu pa bo verjetno možno nekaj privarčevati (10 do 15 %),

 

  • letos so načrtovali precejšnje povečanje subvencij podjetjem - ta redni del bo najbrž ostal enak lanskemu (dodatna pomoč pa je predvidena na koncu),

 

  • za nekaj odstotkov sem tudi povečal prispevek proračuna v ZPIZ, kjer bo najbrž nekaj več izpada iz naslova prispevkov od plač in ponovno potreben večji prispevek proračuna,

 

  • v projekciji sem zadržal načrtovanih 220 mio evrov več izdatkov za investicije glede na lani, po pesimistični varianti (ob manj črpanja EU sredstev), pa ustrezno tudi manj naložb.

 

 

Po teh osnovnih proračunskih postavkah bi bil OSNOVNI PRIMARNI PRORAČUNSKI REZULTAT (brez dodatnih stroškov zaradi epidemije) za pol milijarde do milijardo in pol slabši kot lanski (ali kot načrtovan). Sledijo pa še stroški neposredno povezani z epidemijo, tako povečani stroški vseh ukrepov in še bolj subvencije ali pomoč države gospodarstvu in s tem posredno celotnemu sistemu.

 

Namenoma izpostavljam predvsem pomoč gospodarstvu (tudi samostojnim podjetnikom in samozaposlenim). Če bomo zagotovili učinkovito pomoč objektivno pričakovanemu izpadu poslovanja subjektom na začetku produkcijske verige, potem bo manj potreb za reševanje težav zaposlenih, bank, likvidnih tokov ... V prejšnji krizi smo ravnali napak, da nismo reševali podjetij na izvoru verige (v podjetniškem sektorju), potem so ta zapadla v nelikvidnost, ustavila plačevanja dobaviteljem, bankam, izplačilo plač in to se je potem odrazilo v večjih stroških kasnejše sanacije razmer. Zadati bi si morali cilj, da ne pretrgamo poslovnih verig in denarnih tokov, kar bo omogočilo hitro sanacijo razmer skupaj s ponovno pospešitvijo potrošnje.

 

Za oceno posledic zmanjševanja gospodarske aktivnosti na proračun je potrebno pogledati bilance gospodarskega sektorja. Na drugi sliki je ocena osnovnih podatkov o ustvarjeni dodani vrednosti v gospodarstvu v letu 2019. Zajete so gospodarske družbe in samostojni podjetniki, kjer je zaposlena večina vseh zaposlenih (preostali so v javnem in finančnem sektorju, nekaj pa je tudi drugih oblik zaposlitve, ki pa manj prispevajo k BDP.

 

Gospodarski sektor je lani predvidoma ustvaril 25,1 mrd milijard dodane vrednosti, od česar je namenil 15,8 mrd evrov (63 %) za plače, razlika pa je obračunana amortizacija ter dobiček (okoli 5 mrd evrov). Ocena seveda temelji na dosedanjih podatkih, ki pa bodo v primeru močnejšega oblikovanja naknadnih rezervacij vplivale na nižjo dodano vrednost in dobiček. Izhajajoč iz projekcij ocene BDP bi bila dodana vrednosti v gospodarstvu po osnovnem scenariju za okoli 2 mrd, po pesimističnem pa za 4,7 mrd EUR nižja od izhodiščne lanske.

 

 

 

 

Kaj takšno zmanjšanje zaslužkov (dodane vrednosti) pomeni za gospodarstvo? Načeloma bi lahko rekli, da bo pač ustrezno nižji dobiček oziroma denarni tok (dobiček plus amortizacija) ,in marsikatero podjetje bo seveda lahko izpad tudi pokrilo v breme dobička. A navedeni podatki veljajo za celoto, med njimi pa bodo nekateri podjetniki in tudi celotne dejavnosti prizadete bistveno bolj (!) in sorazmerni izpad bi lahko pomenil tudi milijardo in več zmanjšanja dohodka za izplačilo plač.

 

Pristojno ministrstvo je sprejelo ustrezno zakonodajo, s katero bi država delno nadomeščala stroške zaposlenih na čakanju, a ta kvota je trenutno 50 mio evrov. Glede na navedene zneske morebitnih izgub so seveda takšni (ali tudi nekaj višji zneski) zanemarljivi. Menim, da bi morala država poleg predlaganega odloga plačila določenih davkov, najbolj prizadetim panogam zagotoviti tudi neposredno pomoč za čas ustavitve poslovanja (mesec, dva, več?). Le-to bi lahko nadomestilo izpad v primerih, ko so podjetja ali samostojni podjetniki ostala popolnoma brez posla in prilivov. Ocenjujem, da bi bil ta vložek po današnjem vedenju med najmanj 500 mio do milijarde evrov, lahko pa tudi več.

 

Poleg tekoče izgube dohodkov,so podjetja in podjetniki soočeni tudi z obvezami za plačila tekočih obveznosti. Kar se tiče bank, sem že predlagal, da bi bil nujen najmanj polletni odlog (zamrznitev) bančnih obveznosti (brez nekih velikih prošenj in dokazovanja sposobnosti kasnejšega vračila). Dodatno pa ima veliko podjetij tudi velike obveznosti do dobaviteljev, kjer bi se ob izostanku prilivov lahko ponovno močno povečala nelikvidnost (če ne bo pomoči). Analiza zadnjih razpoložljivih podatkov pokaže, da ima 10.000 podjetij kar 2,5 mrd evrov večje obveznosti kot terjatve (od tega 1,5 mrd mikro podjetja), pri samostojnih podjetnikih pa je takih skoraj polovica z okoli 200 mio evrov primanjkljaja obratnih sredstev. Tudi ta segment bo potreboval pomoč (sicer likvidnostno), sicer se bodo posledice pokazale počasi v celotni verigi.

 

V zgornji projekciji proračunskega rezultata sem za letos tako dodal navedeno oceno pomoči gospodarstvu (zelo groba), dodatno pa še povečane izdatke za stroške zdravstva ter rezerve za ostale nepredvidene izdatke. Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami, kot kaže izračun v tabeli na začetku teksta (3 do 8 % BDP). S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali usmeritev in odobritev Bruslja, ker je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

 

Izpostavil bi še dva vidika. Omenjeno je bilo, da država za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za potrebe zdravstva prerazporeja proračunske postavke. To seveda pomeni zmanjšanje drugih izdatkov, kar prav tako menim, da v teh razmerah ni primerno. Ponovila se nam bo zgodba iz prejšnje krize, ko je država ustavila nakupe in zadrževala plačila svojih obveznosti. Pozablja se, da so državni izdatki vedno tudi prihodki gospodarskega sektorja in izguba te potrošnje bo samo še dodatno poglobila njihove težave. Zato je nujno državno potrošnjo zadržati ter tudi pravočasno poravnavati. 

 

Zanimiv pa je še drug vidik državne pomoči. Če bi hipotetično država nadomestila ves izpad gospodarske aktivnosti, bi se to sicer odrazilo v višjem državnem dolgu, a s tem nadomestilom bi podjetja zadržala ustvarjeno dodano vrednost, redno poravnale vse svoje obveznosti, BDP pa se sploh ne bi znižal (!). Milijarda, "vržena" v gospodarstvo, se pravzaprav v veliki meri povrne tudi nazaj v proračun preko plačevanja davkov in potrošnje. Seveda je pri tem možno tudi veliko zlorab, a to je smiselno preganjati na drugačen način. Zaradi teh učinkov sem zgoraj ocenjeval, da bi bila pomoč gospodarstvu v neto znesku nižja kot sicer kažejo bilance gospodarskih subjektov.

 

Za konec pa še o učinku enega izmed predlaganih ukrepov. Sprejet naj bi bil tudi sklep po katerem bi se zamaknil rok informativnega izračuna dohodnine. Priprava teh podatkov tudi v oteženih razmerah ni večji problem in razlog za prestavitev roka ni razumljiv. Ker pa bo država letos vrnila najbrž vsaj 250 mio evrov preveč plačane dohodnine (v neto znesku), je tak sklep v bistvu ugodnost za državo in ne prebivalstvo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.759
02/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.470
03/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.839
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.591
05/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.766
06/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.413
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.359
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.263
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.217
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.233