Razkrivamo

Koronavirus in slovenski proračun: Deficita bo najbrž za več milijard, toda ključno je, da ne ustavimo poslovnih verig in denarnih tokov!

Kakšne posledice bo imel koronavirus na slovensko gospodarstvo, kako bo vplival na proračun? Naš sodelavec Bine Kordež ocenjuje, da je ta trenutek še nezanesljivo sprejemati kakršne koli zaključke, vendar pa je dejstvo, da bo izpad prilivov v proračun ogromen, ker se bo znižala potrošnja prebivalstva, predvsem pa bo vprašljiv kakršen koli davek na dobiček. Proračunski primanjkljaj bo najmanj milijardo evrov, bolj realno je, da bo znašal 3 milijarde evrov. Veliko je odvisno predvsem od tega, kako hitro in učinkovito bo vlada priskočila na pomoč gospodarstvu. Ključno sporočilo, ki bi ga morala vlada in mediji čim bolj ponavljati ljudem se glasi: Ne smemo pretrgati poslovnih verig in denarnih tokov, kajti samo tako lahko upamo na hitro sanacijo razmer ter ponovno pospešitev potrošnje! V nasprotnem primeru, če bi prišlo do popolne ustavitve proizvodnjih procesov, namreč tvegamo krizo, kakršne si danes ne znamo niti predstavljati. In kakršne si seveda nihče ne želi.

19.03.2020 16:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   koronavirus   Slovenija   proračun   ukrepi   likvidnost   deficit   Bruselj   ECB   BDP

Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami evrov oziroma med 3 do 8 % BDP. S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali odobritve Bruslja, saj je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

Pričakovano zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter stroški v zvezi s sanacijo razmer epidemije bodo imeli razumljivo velik vpliv tudi na državni proračun oziroma na javne finance. Seveda so vse ocene ta trenutek zelo nezanesljive, a poskusi izračuna učinkov vsekakor niso odveč, saj odpirajo finančni okvir,v katerem bomo iskali rešitve. Pri tem izhajam tudi iz ocene različnih scenarijev upada BDP, kot jih je sestavil profesor Jože P. Damijan in na podoben način sem ocenil tudi pričakovane izpade prilivov v državne blagajne.

 

V prvi tabeli so tako ključne številke državnega proračuna za zadnji dve leti (zaradi primerjave), dve oceni za letošnje leto (osnovna in pesimistična), dodana pa je tudi kolona trenutno sprejetega proračuna za letošnje leto. Nato pa so izračunane še nominalne in odstotne razlike teh scenarijev glede na podatke lanskega leta. Struktura proračuna v tabeli je sicer nekoliko drugačna, kot se običajno prikazuje. Najprej so osnovni davčni viri ter redni izdatki države za plače, material in socialne transferje. Pri teh postavkah je med leti manj nihanj in njihov rezultat je bolj predvidljiv. Nato pa so dodani učinki sredstev iz EU in investicije, kjer pa so prisotna večja letna odstopanja. Na osnovi tega je ugotovljen primarni proračunski rezultat, po odbitku obresti pa še končni proračunski presežek ali primanjkljaj države.

 

 

 

 

Če pogledamo rezultat pred sredstvi EU in investicijami, je bil lani nekoliko boljši kot leto poprej (1,73 mrd glede na 1,59 mrd evrov) in približno takšen naj bi bil po sprejetem proračunu tudi letos. Nato pa je bilo lani nekaj več izdatkov za investicije, ki niso bile pokrite s črpanjem EU sredstev in to je poleg izpada dividend od NLB razpolovilo končni proračunski presežek iz leta 2018.

 

Letos naj bi po sprejetem rebalansu ponovno več črpali iz EU in to je bil tudi osnovni razlog za načrtovano podvojitev presežka (poleg nerazumljivega načrtovanega precejšnjega znižanja socialnih izdatkov). Vse to seveda preden se nam je zgodil koronavirus. Kot vidimo iz tabele, so sicer najpomembnejši proračunski viri davki na potrošnjo (DDV, trošarine), dohodnina (pol gre občinam) in davek na dobiček.

 

Glede na trenutno znana dogajanja sem torej ocenil, kakšen bi bil lahko razpon sprememb v proračunskih gibanjih v letošnjem letu po posameznih ključnih postavkah (brez posebnih izdatkov v zvezi s epidemijo, kar je tudi v tabeli dodano na koncu):

 

  • potrošnja prebivalstva bi se lahko znižala od 5 do 10 ali nekoliko več odstotkov, kar se odraža v izpadu davkov na potrošnjo,

 

  • podobno ocenjujem tudi izpad pri dohodnini od plač, dejavnosti in ostalih dohodkov,

 

  • več dilem je pri davku na dobiček - lanski dobiček je bil sicer verjetno višji, a zaradi letošnjih razmer bo veliko podjetij upravičeno oblikovalo rezervacije; če bodo davčno priznane, bi to lahko pomenilo tudi 50 % znižanje prilivov iz tega davka, sicer pa za lani večjih razlik ne bi bilo,

 

  • pri dividendah državnih podjetij je država že tako načrtovala 40 % znižanje, po pesimistični oceni bi bil izpad lahko tudi 70 %,

 

  • zadržal pa sem 50 % že načrtovano povečanje prilivov iz EU, alternativno pa le 30 % (objektivno bi se morali potruditi raje za še kaj večje črpanje, da omogočimo pospešitev naložb po umiritvi razmer),

 

  • pri izdatkih ne predvidevam znižanja plač javnih uslužbencev, pri materialu pa bo verjetno možno nekaj privarčevati (10 do 15 %),

 

  • letos so načrtovali precejšnje povečanje subvencij podjetjem - ta redni del bo najbrž ostal enak lanskemu (dodatna pomoč pa je predvidena na koncu),

 

  • za nekaj odstotkov sem tudi povečal prispevek proračuna v ZPIZ, kjer bo najbrž nekaj več izpada iz naslova prispevkov od plač in ponovno potreben večji prispevek proračuna,

 

  • v projekciji sem zadržal načrtovanih 220 mio evrov več izdatkov za investicije glede na lani, po pesimistični varianti (ob manj črpanja EU sredstev), pa ustrezno tudi manj naložb.

 

 

Po teh osnovnih proračunskih postavkah bi bil OSNOVNI PRIMARNI PRORAČUNSKI REZULTAT (brez dodatnih stroškov zaradi epidemije) za pol milijarde do milijardo in pol slabši kot lanski (ali kot načrtovan). Sledijo pa še stroški neposredno povezani z epidemijo, tako povečani stroški vseh ukrepov in še bolj subvencije ali pomoč države gospodarstvu in s tem posredno celotnemu sistemu.

 

Namenoma izpostavljam predvsem pomoč gospodarstvu (tudi samostojnim podjetnikom in samozaposlenim). Če bomo zagotovili učinkovito pomoč objektivno pričakovanemu izpadu poslovanja subjektom na začetku produkcijske verige, potem bo manj potreb za reševanje težav zaposlenih, bank, likvidnih tokov ... V prejšnji krizi smo ravnali napak, da nismo reševali podjetij na izvoru verige (v podjetniškem sektorju), potem so ta zapadla v nelikvidnost, ustavila plačevanja dobaviteljem, bankam, izplačilo plač in to se je potem odrazilo v večjih stroških kasnejše sanacije razmer. Zadati bi si morali cilj, da ne pretrgamo poslovnih verig in denarnih tokov, kar bo omogočilo hitro sanacijo razmer skupaj s ponovno pospešitvijo potrošnje.

 

Za oceno posledic zmanjševanja gospodarske aktivnosti na proračun je potrebno pogledati bilance gospodarskega sektorja. Na drugi sliki je ocena osnovnih podatkov o ustvarjeni dodani vrednosti v gospodarstvu v letu 2019. Zajete so gospodarske družbe in samostojni podjetniki, kjer je zaposlena večina vseh zaposlenih (preostali so v javnem in finančnem sektorju, nekaj pa je tudi drugih oblik zaposlitve, ki pa manj prispevajo k BDP.

 

Gospodarski sektor je lani predvidoma ustvaril 25,1 mrd milijard dodane vrednosti, od česar je namenil 15,8 mrd evrov (63 %) za plače, razlika pa je obračunana amortizacija ter dobiček (okoli 5 mrd evrov). Ocena seveda temelji na dosedanjih podatkih, ki pa bodo v primeru močnejšega oblikovanja naknadnih rezervacij vplivale na nižjo dodano vrednost in dobiček. Izhajajoč iz projekcij ocene BDP bi bila dodana vrednosti v gospodarstvu po osnovnem scenariju za okoli 2 mrd, po pesimističnem pa za 4,7 mrd EUR nižja od izhodiščne lanske.

 

 

 

 

Kaj takšno zmanjšanje zaslužkov (dodane vrednosti) pomeni za gospodarstvo? Načeloma bi lahko rekli, da bo pač ustrezno nižji dobiček oziroma denarni tok (dobiček plus amortizacija) ,in marsikatero podjetje bo seveda lahko izpad tudi pokrilo v breme dobička. A navedeni podatki veljajo za celoto, med njimi pa bodo nekateri podjetniki in tudi celotne dejavnosti prizadete bistveno bolj (!) in sorazmerni izpad bi lahko pomenil tudi milijardo in več zmanjšanja dohodka za izplačilo plač.

 

Pristojno ministrstvo je sprejelo ustrezno zakonodajo, s katero bi država delno nadomeščala stroške zaposlenih na čakanju, a ta kvota je trenutno 50 mio evrov. Glede na navedene zneske morebitnih izgub so seveda takšni (ali tudi nekaj višji zneski) zanemarljivi. Menim, da bi morala država poleg predlaganega odloga plačila določenih davkov, najbolj prizadetim panogam zagotoviti tudi neposredno pomoč za čas ustavitve poslovanja (mesec, dva, več?). Le-to bi lahko nadomestilo izpad v primerih, ko so podjetja ali samostojni podjetniki ostala popolnoma brez posla in prilivov. Ocenjujem, da bi bil ta vložek po današnjem vedenju med najmanj 500 mio do milijarde evrov, lahko pa tudi več.

 

Poleg tekoče izgube dohodkov,so podjetja in podjetniki soočeni tudi z obvezami za plačila tekočih obveznosti. Kar se tiče bank, sem že predlagal, da bi bil nujen najmanj polletni odlog (zamrznitev) bančnih obveznosti (brez nekih velikih prošenj in dokazovanja sposobnosti kasnejšega vračila). Dodatno pa ima veliko podjetij tudi velike obveznosti do dobaviteljev, kjer bi se ob izostanku prilivov lahko ponovno močno povečala nelikvidnost (če ne bo pomoči). Analiza zadnjih razpoložljivih podatkov pokaže, da ima 10.000 podjetij kar 2,5 mrd evrov večje obveznosti kot terjatve (od tega 1,5 mrd mikro podjetja), pri samostojnih podjetnikih pa je takih skoraj polovica z okoli 200 mio evrov primanjkljaja obratnih sredstev. Tudi ta segment bo potreboval pomoč (sicer likvidnostno), sicer se bodo posledice pokazale počasi v celotni verigi.

 

V zgornji projekciji proračunskega rezultata sem za letos tako dodal navedeno oceno pomoči gospodarstvu (zelo groba), dodatno pa še povečane izdatke za stroške zdravstva ter rezerve za ostale nepredvidene izdatke. Skupni proračunski deficit bi se tako letos lahko gibal med eno in tremi milijardami, kot kaže izračun v tabeli na začetku teksta (3 do 8 % BDP). S stališča državnih financ (likvidnosti) je takšno finančno angažiranje države vsekakor možno in tudi smiselno. Upam, da za takšne ukrepe ne bomo čakali usmeritev in odobritev Bruslja, ker je ključno ukrepanje v naslednjih tednih.

 

Izpostavil bi še dva vidika. Omenjeno je bilo, da država za zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev za potrebe zdravstva prerazporeja proračunske postavke. To seveda pomeni zmanjšanje drugih izdatkov, kar prav tako menim, da v teh razmerah ni primerno. Ponovila se nam bo zgodba iz prejšnje krize, ko je država ustavila nakupe in zadrževala plačila svojih obveznosti. Pozablja se, da so državni izdatki vedno tudi prihodki gospodarskega sektorja in izguba te potrošnje bo samo še dodatno poglobila njihove težave. Zato je nujno državno potrošnjo zadržati ter tudi pravočasno poravnavati. 

 

Zanimiv pa je še drug vidik državne pomoči. Če bi hipotetično država nadomestila ves izpad gospodarske aktivnosti, bi se to sicer odrazilo v višjem državnem dolgu, a s tem nadomestilom bi podjetja zadržala ustvarjeno dodano vrednost, redno poravnale vse svoje obveznosti, BDP pa se sploh ne bi znižal (!). Milijarda, "vržena" v gospodarstvo, se pravzaprav v veliki meri povrne tudi nazaj v proračun preko plačevanja davkov in potrošnje. Seveda je pri tem možno tudi veliko zlorab, a to je smiselno preganjati na drugačen način. Zaradi teh učinkov sem zgoraj ocenjeval, da bi bila pomoč gospodarstvu v neto znesku nižja kot sicer kažejo bilance gospodarskih subjektov.

 

Za konec pa še o učinku enega izmed predlaganih ukrepov. Sprejet naj bi bil tudi sklep po katerem bi se zamaknil rok informativnega izračuna dohodnine. Priprava teh podatkov tudi v oteženih razmerah ni večji problem in razlog za prestavitev roka ni razumljiv. Ker pa bo država letos vrnila najbrž vsaj 250 mio evrov preveč plačane dohodnine (v neto znesku), je tak sklep v bistvu ugodnost za državo in ne prebivalstvo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
26
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sem že čipirana, pardon, cepljena!
Ana Jud
Ogledov: 1.741
02/
Ta naša diktatura je tako strašna, da jo vidijo samo izbranci!
Denis Poniž
Ogledov: 1.590
03/
30-obletnica Slovenije: Bomo praznovali spoštljivo drug do drugega ali na bojišču?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.159
04/
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
Žiga Stupica
Ogledov: 1.335
05/
Polemika o "znamenjih": Od brisanja slik preko Sanjskega moškega, otrok brez očetov in Simone Rebolj do streljanja sošolcev
Andrej Mertelj
Ogledov: 1.249
06/
Tukaj nisem zato, da bi me vi, janšisti in titoisti, ki ste vsi isti - Butalci, po glavici pobožali
Ana Jud
Ogledov: 1.975
07/
Sramotni jezdec nekega tragičnega časa: Esej o Jožetu Javoršku (1920-1990)
Marjan Frankovič
Ogledov: 1.106
08/
Tako, kot so glasbeniki igrali pred epidemijo, danes na žalost ni več sprejemljivo
Milan Krek
Ogledov: 1.084
09/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 7.023
10/
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
Bine Kordež
Ogledov: 730