Komentar

Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

21.03.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ilija Hržanovski   Vladimir Georgijevič Sorokin   Dau   Rusija   Tatjana Didenko   Inštitut   Konstantin Stepanovič Melnikov   Lev Davidovič Landau

Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov. 

To je komentar o umetniškem filmskem podvigu - Dau! Naj vas najprej usmerim k osrednjima protagonistoma tega velikega načrta, k romanopiscu, dramatiku, libretistu in scenaristu Vladimirju Georgijeviču Sorokinu, in režiserju Iliji Andrejeviču Hržanovskemu. Oba sta bila in še vedno sta vztrajna kritika postsovjetske resničnosti, oba sta v svoji umetniški celovitosti silna. Tudi zato ju razumem kot klasika včerajšnjega dne. Sorokinova absurdistična ironija se je že zdavnaj izoblikovala in zasidrala v rusko literarno zgodovino. Njegovo umetniško izhodišče sem spoznal že v ranih devetdesetih letih prejšnejga stoletja. Z njim me je srečala kultna kulturna urednica prvega ruskega TV programa Tatjana Didenko.

 

Skupno umetniško projekcijo Hržanovskega in Sorokina, film Štiri, pa sem prvič gledal leta 2005. Takrat sem Ilijo Hržanovskega tudi osebno spoznal. Bilo je to v Ljubljani. Pred menoj je stal še mladenič. Že takrat sem iracionalno slutil, da bo ta mladi mož presegel idejo filma kot medija. To, kar berete, je komentar o konceptualizaciji filmskega podviga Dau, ne pa o realizaciji filmske pripovedi, še manj pa njena interpretacija. Zakaj je to tako, bo postalo kmalu jasno. Podvig Dau je Ilija Hržanovski pripravljal in snemal skoraj petnajst let. Vse od trenutka, ko sva se srečala, pa do lanskega leta, ko ga je zaključil in predstavil svetovni javnosti z netipičnimi otvoritvenimi obredi. 

 

Povejmo na začetku: umetnina Dau izhaja iz wagnerjanske kontinuitete celostne umetnine, iz gesamtkunstwerka. Ilija Hržanovski se je v obdobju teh petnajstih let emancipiral od Vladimirja Sorkina in njegove nadidentifikacijske humornosti. Sorokin v svojih knjigah še naprej nadaljuje s preigravanjem vzorcev ruskih krutosti in jih sprevrača v metafizični humor. V resnici se ni nikoli odmaknili od načelne postmodernizacije Rusije. Če je Sorokin klasik ruske literature, je Ilija Hržanovski s svojo surovo resnostjo inovator svetovne filmske umetnosti. 

 

Dau je znastveno-umetniški film, ki atraktira sovjetsko-stalinistični družbeni eksperiment. Eksperiment je tema in vsebina filma. Eksperiment je njegova osnovna modaliteta, eksperiment je kategorični negativec filma Dau. Ilija Hržanovski eksperimentira z performativnimi modeli filmske igre. Tako se ta dva modula, sovjetski družbeni eksperiment in postsovjetski filmski eksperiment srečata v metaresničnosti časovnega vmesnika.

 

 

 

 

Podvig Dau presega kino. Na začetku leta 2006 je bil še mišljen kot klasična filmska produkcija dveh močnih umetniških osebnosti, a se je v tem času probrazil v združeno umetniško delo Ilije Hržanovskega. Ta je za potrebe filma dal zgraditi distopični Inštitut, kot da bi ga oblikoval arhitekt Konstantin Stepanovič Melnikov (1890-1973). Osrednji protagonist filma je - poleg Inštituta - znanstvenik Lev Davidovič Landau (1908-1968), ki ga upravlja. Leva Davidoviča v filmu skrajšano naslavljajo: Dau. Lev Davidovič Landau je zgodovinska persona, znastvenik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1962. V filmu je upravljalec Inštituta in nosilec eksperimentov.

 

 

Koncept filmskega podviga

 

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev - pozor! ne transformerjev - se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. Pozor! To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

 

Vsak posamičen performer je s svojimi poklicnimi funkcijami postal ena od koordinat eksperimenta. Matematik je postal matematik sovjetskega časa, fizik je postal fizik sovjetskega časa, bivši kagebjevec je postal kagebejvec. V filmu tako dejansko spremljamo štiristo identitetnih koordinat, seveda, če si tega le želimo. V podvigu spremljamo elementarno raziskavo biodinamizma. Oba Inštituta, tako historično-znanstveni kot novoveško-umetniški, sta bila zgrajena z namenom razumevanja kolektivne dinamike sveta. Pozor! Ne revolucije! Znanost v tem primeru razumemo kot orožje razrednega boja. Vse v Inštitutu je bilo usmerjeno v znanstveno totaliteto, v filmu pa v totalno umetnost. Vsak poizkus te vrste sproža utopično atmosfero, zaključi pa se v slabi eksperimentalni resničnosti. Z umetnostjo je na srečo drugače.

 

Boris Grojs meni, da so bili umetniki-avantgardisti tistega časa dvakrat poraženi, najprej s strani svojih tovarišev, ideoloških-avantgardistov, nakar še tako, da so njihovo delo prenesli v muzeje. In to ravno v muzeje, ki so jih z vsem svojim bitjem želeli porušiti in namesto njih zgraditi Inštitute, ki naj bi človeštvu omogočili novo resničnost.

 

Ilija Hržanovski bo s svojim posnetim materialom proizvedel poleg filmov filmske nadaljevanke, pričevanja-intervjuje, dokumentarne filme, filmske umetnine in še več. Do sedaj je zmontiral že trinajst filmov. Prvi ima naslov Dau: Nataša. Nekateri so že videli ure in ure filma Dau in so bili pretreseni. Sam sem videl koncentrat bodočega združenega umetniškega filma in sem pretresen. Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Ne verjamete? Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Nisem ironičen. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov.

 

 

 

 

Vdor spomina: Ob današnjem komentarju bi se rad spomnil gledališkega režiserja Anatolija Aleksandroviča Vasiljeva in njegove predstave Šest oseb išče avtorja (Luigija Pirandela). Sredi osemdesetih let prejšnejga stoletja je poizkusil z dolgotrajnim bivanjem igralcev v scenskem prostoru organizirati novo igralsko metodo. Konec vdora.

 

Lev Davidovič Landau je bil radikalen ateist. Bil je osebni prijatel Wernerja Heisenberga in Nielsa Bohra, razvijal je sovjetsko atomsko bombo, vzporedno pa je raziskoval svobodno ljubezen, ki naj bi postala temljno izhodišče svobode nasploh. Lev Davidovič se je zavzmal za seksualno osvobojenost in žensko emancipacijo! 

 

Ilija Hržanovski je s svojim produkcijskim brezumjem in s svojimi estetskimi kompetencami pred nas postavil mnoge hermenevtične alternative. Ilija Hržanovski je s svojim filmskim Inštitutom, ki predstavlja znanstveni Inštitut, vzpostavil popolnoma nove možnosti za filmsko performativnost (to ni le preprosta logika igre naturščikov). Ilija Hržanovski: Zahvaljujem se stvaritelju, da sem lahko zgradil portret sovjetskega bivanja, ki ga v resničnosti, vsaj v takšni obliki, ni nikoli bilo. A smo ga vsi skupaj resnično filmsko živeli.

 

Znotraj sovjetske stilne kode, v svetu brez scenarija, je vzniknila umetnost sama. Ilija Hržanovski: Vedno delam na tem, da se svet zgodi, bodisi naključno ali vodeno. To je moja obrambna destrukcija. To je moja filmska tovarna, ki proizvaja prostor.

 

Ilija Hržanovski je s pomočjo konfederacije interesov, brez božje in kulturne administracije s svojim podvigom oblikoval realen znanstveno-filmski Inštitut za razumevanje umetnosti, svobode in stila. Daleč je še čas, ko se bomo lahko brez zadržkov spustili v kompleksno interpretacijo filmske umetnine Dau. Za zdaj se lahko podredimo le volji konceptualizacije filmskega podviga. Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
0
08.07.2020 23:30
Ideja o podvigu, s katerim bi z oblasti spravili janšistične fašiste, predstavlja največji možni mentalni domet naše dvorne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
6
08.07.2020 11:30
V Sloveniji se je obsedenost z oblastjo obdržala do današnjih dni, saj privrženci revolucionarnih tradicij začno s protesti in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
25
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.168
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.548
03/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.858
04/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.808
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
07/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.480
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.486
09/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.424
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.074