Komentar

Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

21.03.2020 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ilija Hržanovski   Vladimir Georgijevič Sorokin   Dau   Rusija   Tatjana Didenko   Inštitut   Konstantin Stepanovič Melnikov   Lev Davidovič Landau

Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov. 

To je komentar o umetniškem filmskem podvigu - Dau! Naj vas najprej usmerim k osrednjima protagonistoma tega velikega načrta, k romanopiscu, dramatiku, libretistu in scenaristu Vladimirju Georgijeviču Sorokinu, in režiserju Iliji Andrejeviču Hržanovskemu. Oba sta bila in še vedno sta vztrajna kritika postsovjetske resničnosti, oba sta v svoji umetniški celovitosti silna. Tudi zato ju razumem kot klasika včerajšnjega dne. Sorokinova absurdistična ironija se je že zdavnaj izoblikovala in zasidrala v rusko literarno zgodovino. Njegovo umetniško izhodišče sem spoznal že v ranih devetdesetih letih prejšnejga stoletja. Z njim me je srečala kultna kulturna urednica prvega ruskega TV programa Tatjana Didenko.

 

Skupno umetniško projekcijo Hržanovskega in Sorokina, film Štiri, pa sem prvič gledal leta 2005. Takrat sem Ilijo Hržanovskega tudi osebno spoznal. Bilo je to v Ljubljani. Pred menoj je stal še mladenič. Že takrat sem iracionalno slutil, da bo ta mladi mož presegel idejo filma kot medija. To, kar berete, je komentar o konceptualizaciji filmskega podviga Dau, ne pa o realizaciji filmske pripovedi, še manj pa njena interpretacija. Zakaj je to tako, bo postalo kmalu jasno. Podvig Dau je Ilija Hržanovski pripravljal in snemal skoraj petnajst let. Vse od trenutka, ko sva se srečala, pa do lanskega leta, ko ga je zaključil in predstavil svetovni javnosti z netipičnimi otvoritvenimi obredi. 

 

Povejmo na začetku: umetnina Dau izhaja iz wagnerjanske kontinuitete celostne umetnine, iz gesamtkunstwerka. Ilija Hržanovski se je v obdobju teh petnajstih let emancipiral od Vladimirja Sorkina in njegove nadidentifikacijske humornosti. Sorokin v svojih knjigah še naprej nadaljuje s preigravanjem vzorcev ruskih krutosti in jih sprevrača v metafizični humor. V resnici se ni nikoli odmaknili od načelne postmodernizacije Rusije. Če je Sorokin klasik ruske literature, je Ilija Hržanovski s svojo surovo resnostjo inovator svetovne filmske umetnosti. 

 

Dau je znastveno-umetniški film, ki atraktira sovjetsko-stalinistični družbeni eksperiment. Eksperiment je tema in vsebina filma. Eksperiment je njegova osnovna modaliteta, eksperiment je kategorični negativec filma Dau. Ilija Hržanovski eksperimentira z performativnimi modeli filmske igre. Tako se ta dva modula, sovjetski družbeni eksperiment in postsovjetski filmski eksperiment srečata v metaresničnosti časovnega vmesnika.

 

 

 

 

Podvig Dau presega kino. Na začetku leta 2006 je bil še mišljen kot klasična filmska produkcija dveh močnih umetniških osebnosti, a se je v tem času probrazil v združeno umetniško delo Ilije Hržanovskega. Ta je za potrebe filma dal zgraditi distopični Inštitut, kot da bi ga oblikoval arhitekt Konstantin Stepanovič Melnikov (1890-1973). Osrednji protagonist filma je - poleg Inštituta - znanstvenik Lev Davidovič Landau (1908-1968), ki ga upravlja. Leva Davidoviča v filmu skrajšano naslavljajo: Dau. Lev Davidovič Landau je zgodovinska persona, znastvenik, dobitnik Nobelove nagrade za fiziko leta 1962. V filmu je upravljalec Inštituta in nosilec eksperimentov.

 

 

Koncept filmskega podviga

 

Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje igralske naloge prečrpavali iz svojih realnih poklicev, prenašali so jih v okoliščine tridesetih let stalinističnega časa. Štiristo performerjev - pozor! ne transformerjev - se je za dve leti preselilo na filmski set, kjer so živeli in v njem performativno reagirali s pozicije konstruirane resničnosti. Pozor! To ni bila še ena od resničnostnih oddaj. Vse, kar se je odigralo, je bilo posneto samo z eno kamero. Kamerman je bil znameniti Jurgen Jurgens, ki je v času eksperimenta posnel sedemsto ur filmskega materiala. V tem resnično dolgotrajnem procesu ni nikoli zapustil Ilije, medtem ko je mnogo članov filmske ekipe obupalo v tem nečloveškem trajanju.

 

Vsak posamičen performer je s svojimi poklicnimi funkcijami postal ena od koordinat eksperimenta. Matematik je postal matematik sovjetskega časa, fizik je postal fizik sovjetskega časa, bivši kagebjevec je postal kagebejvec. V filmu tako dejansko spremljamo štiristo identitetnih koordinat, seveda, če si tega le želimo. V podvigu spremljamo elementarno raziskavo biodinamizma. Oba Inštituta, tako historično-znanstveni kot novoveško-umetniški, sta bila zgrajena z namenom razumevanja kolektivne dinamike sveta. Pozor! Ne revolucije! Znanost v tem primeru razumemo kot orožje razrednega boja. Vse v Inštitutu je bilo usmerjeno v znanstveno totaliteto, v filmu pa v totalno umetnost. Vsak poizkus te vrste sproža utopično atmosfero, zaključi pa se v slabi eksperimentalni resničnosti. Z umetnostjo je na srečo drugače.

 

Boris Grojs meni, da so bili umetniki-avantgardisti tistega časa dvakrat poraženi, najprej s strani svojih tovarišev, ideoloških-avantgardistov, nakar še tako, da so njihovo delo prenesli v muzeje. In to ravno v muzeje, ki so jih z vsem svojim bitjem želeli porušiti in namesto njih zgraditi Inštitute, ki naj bi človeštvu omogočili novo resničnost.

 

Ilija Hržanovski bo s svojim posnetim materialom proizvedel poleg filmov filmske nadaljevanke, pričevanja-intervjuje, dokumentarne filme, filmske umetnine in še več. Do sedaj je zmontiral že trinajst filmov. Prvi ima naslov Dau: Nataša. Nekateri so že videli ure in ure filma Dau in so bili pretreseni. Sam sem videl koncentrat bodočega združenega umetniškega filma in sem pretresen. Država je v nenehni tekmi z umetnikom! Ne verjamete? Država je kategorično ljubosumna na umetnika. Znanstveniki pa se državi vedno dostojanstveno podredijo. Nisem ironičen. Država je aparat za uravnavanje živčnega sistema svojih državljanov.

 

 

 

 

Vdor spomina: Ob današnjem komentarju bi se rad spomnil gledališkega režiserja Anatolija Aleksandroviča Vasiljeva in njegove predstave Šest oseb išče avtorja (Luigija Pirandela). Sredi osemdesetih let prejšnejga stoletja je poizkusil z dolgotrajnim bivanjem igralcev v scenskem prostoru organizirati novo igralsko metodo. Konec vdora.

 

Lev Davidovič Landau je bil radikalen ateist. Bil je osebni prijatel Wernerja Heisenberga in Nielsa Bohra, razvijal je sovjetsko atomsko bombo, vzporedno pa je raziskoval svobodno ljubezen, ki naj bi postala temljno izhodišče svobode nasploh. Lev Davidovič se je zavzmal za seksualno osvobojenost in žensko emancipacijo! 

 

Ilija Hržanovski je s svojim produkcijskim brezumjem in s svojimi estetskimi kompetencami pred nas postavil mnoge hermenevtične alternative. Ilija Hržanovski je s svojim filmskim Inštitutom, ki predstavlja znanstveni Inštitut, vzpostavil popolnoma nove možnosti za filmsko performativnost (to ni le preprosta logika igre naturščikov). Ilija Hržanovski: Zahvaljujem se stvaritelju, da sem lahko zgradil portret sovjetskega bivanja, ki ga v resničnosti, vsaj v takšni obliki, ni nikoli bilo. A smo ga vsi skupaj resnično filmsko živeli.

 

Znotraj sovjetske stilne kode, v svetu brez scenarija, je vzniknila umetnost sama. Ilija Hržanovski: Vedno delam na tem, da se svet zgodi, bodisi naključno ali vodeno. To je moja obrambna destrukcija. To je moja filmska tovarna, ki proizvaja prostor.

 

Ilija Hržanovski je s pomočjo konfederacije interesov, brez božje in kulturne administracije s svojim podvigom oblikoval realen znanstveno-filmski Inštitut za razumevanje umetnosti, svobode in stila. Daleč je še čas, ko se bomo lahko brez zadržkov spustili v kompleksno interpretacijo filmske umetnine Dau. Za zdaj se lahko podredimo le volji konceptualizacije filmskega podviga. Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.145
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.743
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.824
04/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.679
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.551
06/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
07/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.737
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.509
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.310
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.623