Komentar

Je prodaja Aerodroma Ljubljana smiselna in ali je Fraport dober kupec?

Slovenski državni holding (SDH), katerega naloga je prodati še preostalih 13 podjetij, je v pogovorih z upraviteljem frankfurtskega letališča Fraport glede prodaje 75-odstotnega državnega deleža. Prodajni proces je že v zaključni fazi in zelo velika verjetnost je, da bo Fraport prevzel upravljanje letališča na Brniku.

03.09.2014 21:30
Piše: Luka Gubo

Fraport ima 80 - krat več prihodkov in skoraj 100-krat več dobička kot Aerodrom Ljubljana. Foto: Wikipedia

Ko razmišljam o tem, kakšna je dodana vrednost ali za Aerodrom ali za uporabnike storitev Aerodroma, če je v državni lasti, ugotovim, da očitnih prednosti ni.

 

Če smo že omenjali nacionalni interes, je dejanski interes vseh nas, da je v Sloveniji čim več uspešnih podjetij, ki širijo poslovanje, višajo dobičke, plačujejo davke ter predvsem zaposlujejo ljudi. Prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu tega ne bo ogrozila.

V medijih se pojavlja vedno več argumentov proti prodaji nemškemu Fraportu ali pa proti prodaji sami. Poglejmo si nekaj teh argumentov in preverimo ali "pijejo vodo".

 

 

1. Letališče v državni lasti je nacionalni interes

 

To je eden izmed pogostejših razlogov, ki ga nasprotniki prodaje Aerodroma Ljubljana uporabljajo. Povsem razumljivo je, zakaj je ta argument tako popularen - v ozadju ni potrebnega nobenega dodatnega razmišljanja, kar pa je glavni razlog za nesmisel argumenta.

 

Ko začnemo malce razmišljati o tem, kakšna je dodana vrednost ali za Aerodrom ali za uporabnike storitev Aerodroma, če je v državni lasti, hitro ugotovimo, da očitnih prednosti ni. Država je znana po tem, da ne zna izbirati kadra, ki bi uspešno vodil katerokoli podjetje, ali pa je kader nastavljen popolnoma politično brez standardnih praks, ki jih uporabljamo v gospodarstvu. Dodatno so stroški, ki jih ima podjetje zaradi političnih interesov, krepko višji - primer neučinkovitega oglaševanja z namenom preusmerjanja sredstev na druga podjetja, s katerim si politično nastavljen kader zagotovi miren spanec.

 

Tudi nepremičnine, ki jih aerodrom lažje dobi v najem od države samo zato, ker je v državni lasti, niso dovolj močen argument. Predvsem zaradi tega, ker je dolgoročno gledano takšno preferiranje izbranih podjetij s strani države samouničujoče. Spomnimo se primerov Pipistrela in pivovarne Bevog, ki brez težav širita poslovanje v Italiji in Avstriji, v Sloveniji sta pa imela težave prav zaradi nefleksibilnosti države in preveč kompleksne zakonodaje.

 

Argument nacionalnega interesa za ohranitev Aerodroma Ljubljana v državni lasti tako ne pije vode, kot taisti argument ni pil vode v primeru vseh ostalih podjetij v državni lasti, ki so prav zaradi lastništva države manj učinkovita in celo zelo slabo vodena (upam, da še niste pozabili zgodbe slovenskih bank).

 

 

2. Fraport bo povzročil manjše število destinacij

 

Ker je poslovni načrt Fraporta, ki ga omenjajo mediji, predvsem širitev tovornega prometa, se nasprotniki prodaje bojijo, da se bo število potniških letov oziroma destinacij zmanjšalo. Če pogledamo v letno poročilo Fraporta in se osredotočimo na podatke letališč, ki so jih pred kratkim v Fraportu prevzeli, vidimo, da je takšen strah odveč. Letališče v Limi je povečalo število prepeljanih potnikov za več kot 10 odstotkov, kljub temu, da je upravljanje letališča prevzel Fraport. Podobna zgodba je tudi na letališču v Antalyi, kjer je po visoki rasti potnikov v 2012 višja rast bila opazna tudi v 2013. Nemci očitno le niso tako zlobni, kot jih hočejo nekateri prikazati.

 

PS: Aerodrom že ima gradbeno dovoljenje in načrte za nov potniški terminal, ki ga bodo na koncu financirali Nemci ...

 

 

3. Fraport ima v načrtu izčrpati bilance Aerodroma

 

Eden bolj smešnih argumentov je ta, da naj bi Fraport kupil Aerodrom samo zato, da izčrpa vse zadržane dobičke in rezerve v kapitalu ter na koncu pusti v Sloveniji samo še lupino Aerodroma brez kapitala in prihodkov. To se seveda ne bo zgodilo iz več razlogov. Eden pomembnejših je ta, da vodstvo Fraporta ni neumno, saj bi takšno početje povzročilo nekajkrat več škode na dolgi rok kot pa potencialnega dobička na kratek rok. Dodatno pa iz Aerodroma Ljubljana ni možno izčrpati toliko sredstev, da bi se to sploh poznalo na bilancah Fraporta, ki ima 80-krat več prihodkov in skoraj 100-krat več dobička kot Aerodrom.

 

 

4. Najti je treba lastnika, ki bo dal več poudarka na potniški promet

 

Ta argument izhaja predvsem iz želje po širitvi turizma v Sloveniji, ki naj bi doživel popoln razcvet, če bi se potniški promet povečal. To so seveda samo želje, resnih podatkov za podporo tega argumenta ni. Bolj pomembno vprašanje pa je, ali bi podjetje s povečanjem potniškega prometa postalo bolj uspešno kot pa s fokusom na tovorni promet.

 

Če smo že omenjali nacionalni interes, je dejanski interes vseh nas, da je v Sloveniji čim več uspešnih podjetij, ki širijo poslovanje, višajo dobičke, plačujejo davke ter predvsem zaposlujejo ljudi. Prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu tega ne bo ogrozila, ampak bo prej omogočila boljše poslovanje, večjo rast, višje dobičke in posledično tudi več zaposlenih.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,954
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,758
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,056
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,639
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,842
06/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,103
07/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,071
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,020
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,813
10/
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,136