V medijih se pojavlja vedno več argumentov proti prodaji nemškemu Fraportu ali pa proti prodaji sami. Poglejmo si nekaj teh argumentov in preverimo ali "pijejo vodo".

1. Letališče v državni lasti je nacionalni interes

To je eden izmed pogostejših razlogov, ki ga nasprotniki prodaje Aerodroma Ljubljana uporabljajo. Povsem razumljivo je, zakaj je ta argument tako popularen - v ozadju ni potrebnega nobenega dodatnega razmišljanja, kar pa je glavni razlog za nesmisel argumenta.

Ko začnemo malce razmišljati o tem, kakšna je dodana vrednost ali za Aerodrom ali za uporabnike storitev Aerodroma, če je v državni lasti, hitro ugotovimo, da očitnih prednosti ni. Država je znana po tem, da ne zna izbirati kadra, ki bi uspešno vodil katerokoli podjetje, ali pa je kader nastavljen popolnoma politično brez standardnih praks, ki jih uporabljamo v gospodarstvu. Dodatno so stroški, ki jih ima podjetje zaradi političnih interesov, krepko višji - primer neučinkovitega oglaševanja z namenom preusmerjanja sredstev na druga podjetja, s katerim si politično nastavljen kader zagotovi miren spanec.

Tudi nepremičnine, ki jih aerodrom lažje dobi v najem od države samo zato, ker je v državni lasti, niso dovolj močen argument. Predvsem zaradi tega, ker je dolgoročno gledano takšno preferiranje izbranih podjetij s strani države samouničujoče. Spomnimo se primerov Pipistrela in pivovarne Bevog, ki brez težav širita poslovanje v Italiji in Avstriji, v Sloveniji sta pa imela težave prav zaradi nefleksibilnosti države in preveč kompleksne zakonodaje.

Argument nacionalnega interesa za ohranitev Aerodroma Ljubljana v državni lasti tako ne pije vode, kot taisti argument ni pil vode v primeru vseh ostalih podjetij v državni lasti, ki so prav zaradi lastništva države manj učinkovita in celo zelo slabo vodena (upam, da še niste pozabili zgodbe slovenskih bank).

2. Fraport bo povzročil manjše število destinacij

Ker je poslovni načrt Fraporta, ki ga omenjajo mediji, predvsem širitev tovornega prometa, se nasprotniki prodaje bojijo, da se bo število potniških letov oziroma destinacij zmanjšalo. Če pogledamo v letno poročilo Fraporta in se osredotočimo na podatke letališč, ki so jih pred kratkim v Fraportu prevzeli, vidimo, da je takšen strah odveč. Letališče v Limi je povečalo število prepeljanih potnikov za več kot 10 odstotkov, kljub temu, da je upravljanje letališča prevzel Fraport. Podobna zgodba je tudi na letališču v Antalyi, kjer je po visoki rasti potnikov v 2012 višja rast bila opazna tudi v 2013. Nemci očitno le niso tako zlobni, kot jih hočejo nekateri prikazati.

PS: Aerodrom že ima gradbeno dovoljenje in načrte za nov potniški terminal, ki ga bodo na koncu financirali Nemci ...

3. Fraport ima v načrtu izčrpati bilance Aerodroma

Eden bolj smešnih argumentov je ta, da naj bi Fraport kupil Aerodrom samo zato, da izčrpa vse zadržane dobičke in rezerve v kapitalu ter na koncu pusti v Sloveniji samo še lupino Aerodroma brez kapitala in prihodkov. To se seveda ne bo zgodilo iz več razlogov. Eden pomembnejših je ta, da vodstvo Fraporta ni neumno, saj bi takšno početje povzročilo nekajkrat več škode na dolgi rok kot pa potencialnega dobička na kratek rok. Dodatno pa iz Aerodroma Ljubljana ni možno izčrpati toliko sredstev, da bi se to sploh poznalo na bilancah Fraporta, ki ima 80-krat več prihodkov in skoraj 100-krat več dobička kot Aerodrom.

4. Najti je treba lastnika, ki bo dal več poudarka na potniški promet

Ta argument izhaja predvsem iz želje po širitvi turizma v Sloveniji, ki naj bi doživel popoln razcvet, če bi se potniški promet povečal. To so seveda samo želje, resnih podatkov za podporo tega argumenta ni. Bolj pomembno vprašanje pa je, ali bi podjetje s povečanjem potniškega prometa postalo bolj uspešno kot pa s fokusom na tovorni promet.

Če smo že omenjali nacionalni interes, je dejanski interes vseh nas, da je v Sloveniji čim več uspešnih podjetij, ki širijo poslovanje, višajo dobičke, plačujejo davke ter predvsem zaposlujejo ljudi. Prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu tega ne bo ogrozila, ampak bo prej omogočila boljše poslovanje, večjo rast, višje dobičke in posledično tudi več zaposlenih.

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.