Komentar

Je prodaja Aerodroma Ljubljana smiselna in ali je Fraport dober kupec?

Slovenski državni holding (SDH), katerega naloga je prodati še preostalih 13 podjetij, je v pogovorih z upraviteljem frankfurtskega letališča Fraport glede prodaje 75-odstotnega državnega deleža. Prodajni proces je že v zaključni fazi in zelo velika verjetnost je, da bo Fraport prevzel upravljanje letališča na Brniku.

03.09.2014 21:30
Piše: Luka Gubo

Fraport ima 80 - krat več prihodkov in skoraj 100-krat več dobička kot Aerodrom Ljubljana. Foto: Wikipedia

Ko razmišljam o tem, kakšna je dodana vrednost ali za Aerodrom ali za uporabnike storitev Aerodroma, če je v državni lasti, ugotovim, da očitnih prednosti ni.

 

Če smo že omenjali nacionalni interes, je dejanski interes vseh nas, da je v Sloveniji čim več uspešnih podjetij, ki širijo poslovanje, višajo dobičke, plačujejo davke ter predvsem zaposlujejo ljudi. Prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu tega ne bo ogrozila.

V medijih se pojavlja vedno več argumentov proti prodaji nemškemu Fraportu ali pa proti prodaji sami. Poglejmo si nekaj teh argumentov in preverimo ali "pijejo vodo".

 

 

1. Letališče v državni lasti je nacionalni interes

 

To je eden izmed pogostejših razlogov, ki ga nasprotniki prodaje Aerodroma Ljubljana uporabljajo. Povsem razumljivo je, zakaj je ta argument tako popularen - v ozadju ni potrebnega nobenega dodatnega razmišljanja, kar pa je glavni razlog za nesmisel argumenta.

 

Ko začnemo malce razmišljati o tem, kakšna je dodana vrednost ali za Aerodrom ali za uporabnike storitev Aerodroma, če je v državni lasti, hitro ugotovimo, da očitnih prednosti ni. Država je znana po tem, da ne zna izbirati kadra, ki bi uspešno vodil katerokoli podjetje, ali pa je kader nastavljen popolnoma politično brez standardnih praks, ki jih uporabljamo v gospodarstvu. Dodatno so stroški, ki jih ima podjetje zaradi političnih interesov, krepko višji - primer neučinkovitega oglaševanja z namenom preusmerjanja sredstev na druga podjetja, s katerim si politično nastavljen kader zagotovi miren spanec.

 

Tudi nepremičnine, ki jih aerodrom lažje dobi v najem od države samo zato, ker je v državni lasti, niso dovolj močen argument. Predvsem zaradi tega, ker je dolgoročno gledano takšno preferiranje izbranih podjetij s strani države samouničujoče. Spomnimo se primerov Pipistrela in pivovarne Bevog, ki brez težav širita poslovanje v Italiji in Avstriji, v Sloveniji sta pa imela težave prav zaradi nefleksibilnosti države in preveč kompleksne zakonodaje.

 

Argument nacionalnega interesa za ohranitev Aerodroma Ljubljana v državni lasti tako ne pije vode, kot taisti argument ni pil vode v primeru vseh ostalih podjetij v državni lasti, ki so prav zaradi lastništva države manj učinkovita in celo zelo slabo vodena (upam, da še niste pozabili zgodbe slovenskih bank).

 

 

2. Fraport bo povzročil manjše število destinacij

 

Ker je poslovni načrt Fraporta, ki ga omenjajo mediji, predvsem širitev tovornega prometa, se nasprotniki prodaje bojijo, da se bo število potniških letov oziroma destinacij zmanjšalo. Če pogledamo v letno poročilo Fraporta in se osredotočimo na podatke letališč, ki so jih pred kratkim v Fraportu prevzeli, vidimo, da je takšen strah odveč. Letališče v Limi je povečalo število prepeljanih potnikov za več kot 10 odstotkov, kljub temu, da je upravljanje letališča prevzel Fraport. Podobna zgodba je tudi na letališču v Antalyi, kjer je po visoki rasti potnikov v 2012 višja rast bila opazna tudi v 2013. Nemci očitno le niso tako zlobni, kot jih hočejo nekateri prikazati.

 

PS: Aerodrom že ima gradbeno dovoljenje in načrte za nov potniški terminal, ki ga bodo na koncu financirali Nemci ...

 

 

3. Fraport ima v načrtu izčrpati bilance Aerodroma

 

Eden bolj smešnih argumentov je ta, da naj bi Fraport kupil Aerodrom samo zato, da izčrpa vse zadržane dobičke in rezerve v kapitalu ter na koncu pusti v Sloveniji samo še lupino Aerodroma brez kapitala in prihodkov. To se seveda ne bo zgodilo iz več razlogov. Eden pomembnejših je ta, da vodstvo Fraporta ni neumno, saj bi takšno početje povzročilo nekajkrat več škode na dolgi rok kot pa potencialnega dobička na kratek rok. Dodatno pa iz Aerodroma Ljubljana ni možno izčrpati toliko sredstev, da bi se to sploh poznalo na bilancah Fraporta, ki ima 80-krat več prihodkov in skoraj 100-krat več dobička kot Aerodrom.

 

 

4. Najti je treba lastnika, ki bo dal več poudarka na potniški promet

 

Ta argument izhaja predvsem iz želje po širitvi turizma v Sloveniji, ki naj bi doživel popoln razcvet, če bi se potniški promet povečal. To so seveda samo želje, resnih podatkov za podporo tega argumenta ni. Bolj pomembno vprašanje pa je, ali bi podjetje s povečanjem potniškega prometa postalo bolj uspešno kot pa s fokusom na tovorni promet.

 

Če smo že omenjali nacionalni interes, je dejanski interes vseh nas, da je v Sloveniji čim več uspešnih podjetij, ki širijo poslovanje, višajo dobičke, plačujejo davke ter predvsem zaposlujejo ljudi. Prodaja Aerodroma Ljubljana nemškemu Fraportu tega ne bo ogrozila, ampak bo prej omogočila boljše poslovanje, večjo rast, višje dobičke in posledično tudi več zaposlenih.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik globalnega mešanega sklada FT Quant.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
4
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
6
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,088
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,537
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,794
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,500
05/
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,459
06/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,107
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 910
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,013
09/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 756
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 734