Razkrivamo

IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?

Verjetno je bil na seji Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko 26. februarja 2020 marsikdo presenečen, ko sta dva mariborska poslanca preprečila sprejetje sklepa podpore projektu COBISS.Net in poskušala diskvalificirati prizadevanja in predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net. Glede na moje izkušnje z večino Mariborčanov na začasnem delu v Ljubljani nič novega. Zlonamernost nekaterih deležnikov v tej zgodbi pa terja pojasnila.

22.03.2020 22:59
Piše: Tomaž Seljak
Ključne besede:   IZUM   Cobiss.Net   Tomaž Seljak   Branislav Rajić   Maribor   Aleš Bošnjak   Marjan Heričko   József Györkös   Jan Škoberne   Jernej Pikalo   Jernej Štromajer   Miro Cerar   državni zbor   mednarodna razvojna pomoč   Davor Šoštarič

Fotomontaža: portal+

Upam, da bodo mariborski poslanci, novo vodstvo SMC in nova vlada prepoznali, kdo koga zavaja in kdo s kom ali čim manipulira.

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je na seji 26. februarja 2020 (video) med drugim obravnaval Poročilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2018 (vir). Pred tem sem v imenu Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (vir) članom navedenega odbora poslal nekaj vprašanj, ki zadevajo izbiro projektov, ki se sofinancirajo z donacijami Republike Slovenije, ter jih opozoril na problematiko širitve mreže COBISS.Net. Po seznanitvi z mnenjem in predlogi Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, vključno s podporo projektu COBISS.Net (vir), je najprej poslanec Andrej Šircelj podprl sklepe, ki jih je sprejela navedena komisija Državnega sveta, poslanec Andrej Rajh pa je menil, da bi morale biti pobude, povezane z IZUM-om, artikulirane s strani predstavnikov IZUM-a, ne pa s strani predstavnikov bivših zaposlenih. Poslanec Rajh verjetno ne ve, da pobude Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net sledijo mojim pobudam in pobudam bivšega direktorja IZUM-a Davorja Šoštariča, od leta 2010 do leta 2016. Nič novega! Novi je le direktor IZUM-a, dr. Aleš Bošnjak, ki je bil ustoličen zato, da opravlja funkcijo hlapca oblasti, ki se trudi IZUM odmakniti od projekta COBISS.Net, zaradi katerega je bil sicer IZUM ustanovljen. Civilno iniciativo za IZUM in COBISS.Net smo junija 2019 ustanovili zato, ker "se vodstva izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih institucij iz poslovnih razlogov ne želijo izpostaviti pri reševanju razvojnih težav IZUM-a, aktivni izobraženci in znanstveniki ter zaposleni v IZUM-u pa v strahu pred birokratskim šikaniranjem in zamerami molčijo". Tako je med drugim zapisano v ustanovitvenem aktu. 

 

Poslanec Jožef Horvat je v razpravi o mednarodnem razvojnem sodelovanju posebej izpostavil vprašanje statusa projekta širitve mreže COBISS.Net in predlagal, da odbor sprejme enak sklep, kot ga je sprejela Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, in sicer:

 

"Odbor za zunanjo politiko poziva Vlado RS, da pod okriljem Kabineta predsednika Vlade RS vzpostavi medresorsko koordinacijo strateških razvojnih usmeritev javnega zavoda IZUM in mreže COBISS.Net ter politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah projekta COBISS.Net ter da zadevni projekt umesti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije in Evropski komisiji predlaga financiranje širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev v okviru programa predpristopne pomoči IPA."

 

Zatem se je v razpravo vključil poslanec Branislav Rajić s pojasnilom, da situacija "ni taka, kot jo je orisal" poslanec Horvat, ker povedano izhaja iz Civilne iniciative, ki jo sestavlja bivši zaposleni - bivši direktor (Tomaž Seljak). V nadaljevanju je Rajić med drugim povedal:

 

  • da smo v Mariboru "zelo zavzeti za to problematiko in vidimo kakšne so vse koristi in kakšne bi lahko bile še večje koristi"

  • da se je pri poskusu organiziranja "soočenja dveh nasprotujočih si polov ugotovilo, da sta prišla dva bivša rektorja, ki pravzaprav nista veliko vedela, zakaj sta prišla, ker sta bila na nek način tudi zavedena s strani gospoda, ki to iniciativo pelje"

  • da "iniciativa praktično nima nobenega dialoga z delujočim institutom IZUM, ki zadeve vodi čisto v redu",

  • da ne drži teza, "da jim je dano manj sredstev ali da so ukinjena s strani sedanjega ministrstva",

  • da Civilna iniciativa "ni opredeljena na najbolj transparenten način, da ima neke svoje agende in da je to treba dobro preveriti" in zagotoviti transparentnost,

  • da je institut povezan z Ministrstvom za zunanje zadeve in so nekajkrat bili v delegacijah, ko so šli v tujino, med zadnjim obiskom v Albaniji pa so tudi navezali stike in vzpostavili sodelovanje z zasebnimi knjižnicami okoli Tirane, kjer so ravno dokončali izobraževanje,

  • da je to proces, ki se širi in traja, ampak so nekateri "iz tega vlekli neka dodatna sredstva in kot kažejo podatki, ki so javno dostopni, tudi za člane svojih družin",

  • da obstaja Svet COBISS.Net, ki vključuje vse nacionalne predstavnike, in v katerega je nedavno prišel tudi predstavnik Unesca, "tako da to ni neka brezglava truma ljudi, ki ne vedo kaj počnejo", in

  • da bivšemu direktorju ni všeč, da IZUM še vedno dobro dela.

 

 

Branislav Rajić Bane, poslanec SMC

 

 

Zaključil je z napovedjo, da predlaganega sklepa ne bo podprl. Ko pa je predsednik odbora najavil glasovanje o predlaganem sklepu po odmoru, je poslanec Rajić še dodal, da bi bilo treba slišati še drugo stran – institut, ki je zelo uveljavljen, zelo dobro razvit in zelo dobro deluje. Glede na vse povedano (tudi v odmoru) je poslanec Horvat predlog sklepa umaknil.

 

 

Zakaj je Branislav Rajić zaskrbljen in "neinformiran"?

 

  1. Ker zelo dobro pozna problematiko in ve, da doslej ne on in ne kdo drug od članov lokalnega odbora SMC Maribor ni naredil ničesar za rešitev odprtih vprašanj. V obdobju od mojega prvega pisma vodstvu SMC z dne 2. 10. 2014 (vir) do 15. 1. 2020 je gospod Rajić od mene dobil 35 e-pisem z relevantno dokumentacijo in večkrat sva se tudi srečala, a od vsega tega ni bilo prav nobene koristi. Moja korespondenca z njim po omenjenem "soočenju", ki ga je organiziral proti volji pobudnikov razgovora, je dostopna tukaj. V njej je tudi pojasnilo glede financiranja osnovne dejavnosti IZUM-a, ki je za to še lani dobil manj sredstev kot leta 2011, realno pa tudi letos manj kot leta 2011.  

  2. Ker verjetno ve, zakaj minister Zdravko Počivalšek leta 2015 na The Western Balkans Summit na Dunaju ni predlagal financiranja širitve mreže COBISS.Net iz evropskih sredstev, kot nam je to svetovala Evropska komisija (EK). S tem je bila zapravljena idealna priložnost za pridobitev 10 milijonov evrov razvojne pomoči državam Zahodnega Balkana mimo standardnih razpisov EK.

  3. Ker je SMC odgovorna, da je bil med tremi kandidati za predsednika Upravnem odboru IZUM-a leta 2017 za to funkcijo izbran najbolj nekompetenten kandidat Bruno Rednak. Od leta 2009 je zaposlen na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in je bil do imenovanja za generalnega sekretarja leta 2014 zadolžen za področje integritete, obrambnih zadev, računskega sodišča, obrambe, zaščite in reševanja ter varovanja tajnih podatkov. Istega leta je na listi SMC kandidiral za člana občinskega sveta Občine Polzela kot "specialist prometnih ved, državni uradnik", ob imenovanju za predsednika UO IZUM-a pa je bil tudi član občinskega sveta in član Odbora za prostorsko planiranje in komunalne zadeve.

  4. Ker je SMC odgovorna, da je bil leta 2017 za direktorja IZUM-a imenovan dr. Aleš Bošnjak in ne daleč najbolj kompetenten kandidat dr. Franci Demšar. Dr. Bošnjak je bil pred tem v IZUM-u vodja najmanjše skupine za organizacijo izobraževanja (v skupini sta bili poleg njega še dve sodelavki). Že ko je leta 2016 doktoriral, je pokazal zanimanje za direktorsko funkcijo, kar je presenetilo vse, ki ga poznamo, saj nima ne strokovne avtoritete in ne kompetenc za opravljanje te funkcije. To sem mu takrat tudi povedal. Tudi ko sem bil jaz direktor, je imel namreč večkrat težave z razumevanjem marsičesa (tudi ključnih razvojnih usmeritev COBISS-a in IZUM-a) in je bil zato ob dveh reorganizacijah tudi prerazporejen na manj zahtevno delovno mesto.

 

 

Poslanec Rajić je v razpravi med drugim izpostavil, da je IZUM med zadnjim obiskom v Albaniji navezal stike in vzpostavil sodelovanje z zasebnimi knjižnicami okoli Tirane, kar ne drži in si je to očitno izmislil. Nazadnje sta se lani v COBISS.AL vključili splošna knjižnica v Elbasanu in knjižnica ene privatne univerze v Tirani. Ob tem pa Rajić ni povedal, da IZUM zaradi nezainteresiranosti Nacionalne knjižnice Albanije za sodelovanje že leta vse stroške izobraževanja knjižničarjev in implementacije sistema COBISS v Albaniji in od lani tudi na Kosovu pokriva s prihodki od tržne dejavnosti v drugih državah. Odgovornost za to pa nosi MIZŠ, ki je leta 2013 najprej preprečil sklenitev medvladnega protokola o implementaciji sistema COBISS v Albaniji, kar je predlagal takratni albanski minister za izobraževanje in znanost, nato pa je minister dr. Jernej Pikalo z zavrnitvijo pomoči albanskim knjižnicam preprečil še realizacijo dogovora z albansko ministrico za kulturo, mladino in šport o programskih usmeritvah projekta COBISS.Net v Albaniji.

 

Poslanec Rajić bi lahko tudi povedal, s kakšno konkurenco se Nacionalna knjižnica Srbije srečuje pri implementaciji sistema COBISS v Srbiji, kjer je v sistem COBISS.SR že vključenih 223 knjižnic, njihovo ministrstvo za kulturo in informiranje pa že nekaj let podpira in reklamira razvoj alternativnega sistema BISIS (vir). S tem je gospod poslanec Rajić seznanjen, a je bil doslej njegov odziv le "kaj pa čemo". Pričakoval bi, da se bo kot predsednik Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino in tudi kot predsednik Nacionalnega sveta Srbov v Sloveniji (vir) odzval drugače in podprl prizadevanja za razvojno pomoč knjižnicam v Srbiji pri implementaciji sistema COBISS. Razen če zastopa interese konkurence COBISS-u v Srbiji.

 

Pri zaskrbljenosti poslanca Rajića, da so iz procesa širitve mreže COBISS.Net nekateri "vlekli dodatna sredstva zase in za člane svojih družin", gre za zlonamerno izkrivljanje dejstev in širjenje insinuacij. Prav tako absurdna je tudi njegova navedba, da bivšemu direktorju ni všeč, da IZUM še vedno dobro dela. 

 

Več informacij in dokumentov o preteklem dogajanju in prizadevanjih za rešitev projekta COBISS.Net je dostopnih na spletni strani Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir). Nobena druga agenda ne obstaja in vse je transparentno! V sestavku Pogubno upravljanje in vodenje IZUM-a z dne 28. 3. 2018 se prvi stavek glasi "Usodo IZUM-a v Mariboru je skrojila kadrovska politika stranke SMC, zaposleni v IZUM-u pa dogajanje že dalj časa le opazujejo". To pa ni nikakršna kritika dela zaposlenih v IZUM-u, ki zaenkrat še uspešno skrbijo za delovanje in tekoče posodabljanje sistemov COBISS in SICRIS. Vprašanje pa je, kako dolgo bodo to še zmogli in zakaj ter kdo nasprotuje predlogom Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Doslej se na objavljeno na spletni strani navedene iniciative ni odzval še nihče iz IZUM-a z demantijem česar koli. Kdo sta torej nasprotujoča pola, ki ju je prepoznal poslanec Rajić?

 

 

Družinska povezanost z IZUM-om

 

Tomaž Seljak sem vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, pobudnik ustanovitve in dolgoletni direktor IZUM-a ter dolgoletni koordinator projekta COBISS.Net. Odkar sem se leta 2011 protestno predčasno upokojil, da sem zavaroval svojo neodvisnost, si prizadevam, da bi slovenska vlada spremenila podcenjevalni odnos do projekta COBISS.Net, a se to doslej ni zgodilo. Ko me kdo vpraša, zakaj se s tem še ukvarjam, je moj odgovor vedno enak: Ker mi ni vseeno, kako se bo zgodba končala. Oba z ženo, dr. Marto Seljak, sva namreč vso svojo profesionalno kariero posvetila IZUM-u in COBISS-u. Jaz sem se pretežno ukvarjal s poslovodenjem, odnosi z ministrstvi in širitvijo mreže COBISS.Net ter občasno z bibliografijami raziskovalcev, ona pa je kot pomočnica direktorja koordinirala in vodila (organizacijsko in vsebinsko) tako projekte razvoja sistema COBISS kot tudi organizacijo upravljanja in delovanja servisov COBISS. Njej je bilo neposredno podrejenih 75 % zaposlenih, drugemu pomočniku direktorja, ki je skrbel za računalniško infrastrukturo, prostore in finančno poslovanje pa 25 % zaposlenih. Po računalniški evidenci ur dela preko polnega delovnega časa sem bil vsako leto jaz na prvem, ona pa na drugem mestu, a ker jaz nisem imel pravice do izplačila nadur, ona in vsi drugi pa so to zakonsko pravico imeli, je danes moja pokojnina za 243 evrov nižja od njene. Tudi plačni razred direktorja IZUM-a (53) je bil za štiri razrede nižji od plačnega razreda delovnega mesta direktorja Narodne in univerzitetne knjižnice - NUK (57), kar je nezaslišano, če primerjamo stopnjo zahtevnosti in odgovornosti navedenih delovnih mest. Ministrstvo za javno upravo je leta 2010 soglašalo z odpravo anomalije, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) pa ne.

 

 

Davor Šoštarič, bivši direktor Inštituta informacijskih znanosti Maribor (IZUM). (Foto: IZUM)

 

 

Ko sva se z ženo leta 2011 (zaradi ignorance in nespametnih odločitev oblasti) protestno predčasno upokojila, je IZUM ostal brez ekskluzivnih znanj in izkušenj, potrebnih za izvajanje/dokončanje nekaterih strateških projektov. Novi direktor Davor Šoštarič nama je zato predlagal pogodbeno sodelovanje pri naslednjih nalogah:

 

  • priprava predlogov sprememb statusa in organiziranosti IZUM-a,

  • sodelovanje pri pogajanjih s potencialnim strateškim partnerjem (OCLC),

  • usklajevanje aktivnosti v zvezi s širitvijo mreže COBISS.Net,

  • koordinacija prehoda na COBISS3/Katalogizacijo,

  • usklajevanje dopolnitev funkcionalnosti COBISS3/Katalogizacije (vključno s SCG) in

  • usklajevanje pogojev za ugotavljanje usposobljenosti katalogizatorjev.

 

 

Ko je vlada leta 2012 sprejela začasno pravilo, da javni zavodi ne smejo sklepati podjemnih pogodb s fizičnimi osebami, sva morala z ženo za ta namen ustanoviti družbo LIBIS, s katero je IZUM sklenil pogodbo o storitvah informacijskega inženiringa po vzorcu pogodbe, ki jo je takrat imela ena od državnih institucij sklenjeno z zunanjim izvajalcem podobnih storitev, upoštevaje referenčni cenik urnih postavk GZS in predpise za povračilo potnih stroškov. Ob tem je bila upoštevana tudi možnost nadaljnjega pogodbenega sodelovanja z vodilno sistemsko analitičarko in vodjo kakovosti, ki je takrat iz obupa odšla iz IZUM-a (med nezaposlene!), vendar ponudbe za nadaljnje sodelovanje ni sprejela, je pa nato pri realizaciji nekaterih nalog sodelovalo več sodelavcev LIBIS-a iz Slovenije in Albanije. S tem pa se niso strinjali uradniki na MIZŠ, ki so se na vse mogoče načine trudili, da bi IZUM-u onemogočili sodelovanje z menoj in sodelavci družbe LIBIS. To so na koncu tudi dosegli in LIBIS od leta 2015 ne obstaja več. Pri čemer pa nikogar ne moti, da je moral IZUM outsourcati razvoj, vzdrževanje in posodabljanje mobilnih aplikacij mCOBISS ter izdelavo programske opreme v skladu z načrtom razvoja nacionalne infrastrukture odprtega dostopa v letu 2018/2019 (vir: portal javnih naročil).

 

Žal je ob tem Davor Šoštarič pred sodelavci skrival mesečna poročila o storitvah družbe LIBIS, da jim je lahko nekatere rezultate predstavil kot svoje. V povezavi s tem sta se pojavili tudi dve anonimki z obtožbami na račun "zapravljanja davkoplačevalskega denarja". Prvo je nekdo poslal KPK, drugo pa Kabinetu predsednika vlade in policiji. V obeh primerih so pristojni po pregledu dokumentacije, ki jim jo je posredoval IZUM, ugotovili, da gre le za insinuacije neinformiranih zlonamernežev. Sta pa bili anonimki za uradnike na MIZŠ dobrodošli pri utemeljevanju neupravičenosti outsourcinga, ki je sicer v državni informatiki nekaj običajnega.

 

Moje pismo IZUM-ovcem po drugi anonimki je dostopno tukaj, pismo direktorja IZUM-a ministru dr. Jerneju Pikalu tukaj in njegova pojasnila zaposlenim po eni od sej UO IZUM-a tukaj. Čeprav sem kasneje sam vsem vodjem organizacijskih enot IZUM-a razdelil vsa mesečna poročila o storitvah družbe LIBIS, pa so zlonamerneže še naprej zanimali le finančni okviri storitev, ne pa tudi vsebina in rezultati. Dr. Marta Seljak je sodelovanje z IZUM-om zaključila junija 2014. Moje sodelovanje z IZUM-om pa se je zaključilo leta 2016 z izdelavo projekta za pridobitev 10 milijonov evrov evropskih sredstev: "COBISS.Net – Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija, Črna gora in Srbija) 2016–2018" (vir1, vir2).

 

 

Zavajanje glede pristojnosti za COBISS.Net  

 

Minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar se je v razpravi na omenjeni februarski seji Odbora za zunanjo politiko strinjal, da je COBISS.Net pomemben projekt, ki zasluži prednostno obravnavo. Vsa vprašanja, ki zadevajo COBISS.Net, pa naj bi se po njegovem nanašala na področje Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in zanje ni pristojno Ministrstvo za zunanje zadeve, je še povedal. Glede na mojo preteklo korespondenco z MZZ in medresorsko korespondenco gre očitno za namerno zavajanje glede resorne pristojnosti za COBISS.Net, ker MZZ ni pripravljen vzpostaviti medresorske koordinacije projekta COBISS.Net v okviru svoje funkcije nacionalnega koordinatorja mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije.  

 

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namreč nesporno pristojno le za financiranje osnovne dejavnosti IZUM-a (razvoj in vzdrževanje sistemov COBISS.SI in SICRIS za potrebe slovenskih uporabnikov), ker sta se tako nekoč dogovorila takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo. Razvojna pomoč ciljnim državam, ko morajo zagotoviti pogoje za implementacijo sistemov COBISS in E-CRIS, pa je nekaj drugega in enakovredno zadeva izobraževanje, znanost, kulturo in mednarodne odnose. Pri tem je treba vedeti, da so v vseh državah za sistemska vprašanja razvoja knjižničarstva pristojna ministrstva za kulturo. Zato sta potrebna:

 

  • medresorski dogovor glede virov financiranja razvojne pomoči ciljnim državam (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška), pri zagotovitvi pogojev za implementacijo sistemov COBISS in E-CRIS (nabava opreme, izobraževanje in druge spodbude) in

  • koordinacija politično-diplomatskih aktivnosti za uveljavitev slovenskih interesov v ciljnih državah.

 

 

Navedena mednarodna razvojna pomoč knjižnicami in drugim institucijam v ciljnih državah se lahko realizira preko IZUM-a ali preko mednarodne organizacije UNESCO ali kombinirano. Ob tem pa IZUM svoje stroške pokriva z zaračunavanjem svojih storitev in licenc za programsko opremo (tržna dejavnost). S tem, kar sta bili moja zadolžitev in skrb v funkciji koordinatorja projekta COBISS.Net v času, ko sem bil direktor IZUM-a, ko sem bil zaposlen na MZT/MŠZŠ in v času mojega pogodbenega sodelovanja z IZUM-om, se sedaj ne ukvarja nihče več, ker nihče nima za to potrebnega znanja in izkušenj.



 

Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa

 

IZUM je bil leta 1992 izdvojen iz Univerze v Mariboru in ustanovljen kot samostojni javni zavod zaradi projekta COBISS.Net in je zato tudi njegova dolgoročna usoda odvisna od projekta COBISS.Net. Ime Institut informacijskih znanosti je zgodovinsko pogojeno in zavajajoče, ker se IZUM ne ukvarja z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, temveč zagotavlja informacijsko podporo izobraževanju, znanosti in kulturi. Njegov dolgoročni cilj je (bil) v regionalno informacijsko mrežo COBISS.Net povezati vse knjižnice v Sloveniji, državah Zahodnega Balkana in Bolgariji, k sodelovanju pa so (bile) povabljene tudi hrvaške knjižnice.

 

 

Aleš Bošnjak, direktor IZUM-a (v sredini).

 

 

Z bivšim direktorjem IZUM-a Davorjem Šoštaričem se glede vizije razvoja IZUM-a in mreže COBISS.Net nisva nikoli razhajala, je pa bil njegov sistem dela: "Če gre, gre, če ne gre, pa ne gre." Julija 2016 so se zato najini interesi razšli, ko svoje funkcije ni bil pripravljen prepustiti daleč bolj kompetentnemu kandidatu za direktorja dr. Franciju Demšarju, zmanipuliran upravni odbor pa mu je podelil nov mandat. Ker pa vlada k imenovanju ni dala soglasja, ga je nato imenoval za vršilca dolžnosti direktorja za čas do enega leta.

 

Novi Upravni odbor IZUM-a je pod vodstvom Bruna Rednaka (uradnika na MIZŠ in člana SMC) februarja 2017, po objavi mojega članka v sobotni prilogi Večera z naslovom "IZUM in COBISS.Net brez perspektive?" (vir), v katerem sem predstavil problematiko statusa IZUM-a, posledice podcenjevalnega odnosa vlade do IZUM-a in nerazumljive blokade projekta COBISS.Net, sprejel sklep, da mi mora direktor takoj onemogočiti uporabo e-naslova tomaz.seljak@izum.si in uporabo pisarne v IZUM-u, kar se je v naslednjih dneh tudi zgodilo.

 

Julija 2017 je UO IZUM-a za novega v. d. direktorja IZUM-a za čas od 1. 9. 2017 dalje imenoval dr. Aleša Bošnjaka. Ko sva se slučajno srečala na neki prireditvi, sem mu ponovno pojasnil, da za to funkcijo nima potrebnih kompetenc, a tega ni razumel. Naknadno sem mu po elektronski pošti poslal še predlog za razgovor ob kavi, a tega ni sprejel. Mojega mnenja o njegovi nekompetentnosti tudi pristojna ministra nista upoštevala in dr. Aleš Bošnjak je bil tudi po razpisu izbran kot najboljši kandidat.

 

Po prevzemu funkcije v. d. direktorja IZUM-a se je dr. Aleš Bošnjak na povabilo Akademije znanosti Albanije septembra istega leta udeležil promocijske konference o online bibliografijah v sistemu COBISS.AL. Sodelavki, ki pogodbeno sodeluje z IZUM-om kot inštruktorica za aplikacije COBISS, pred tem pa je bila več kot dve leti (2010–2012) na izobraževanju v Sloveniji, je po prihodu v Tirano razložil, da slovenska vlada zaradi finančne krize ne podpira projekta COBISS.Net, da so v Upravnem odboru IZUM-a tudi predstavniki vlade in zato tudi UO ne podpira projekta ter da tudi večina zaposlenih v IZUM-u ne podpira projekta COBISS.Net. Glede na navedeno ji je svetoval, da si poišče drugo službo – namesto da bi ji zagotovil redno zaposlitev. K temu je še dodal, da je njegov osebni cilj postati direktor IZUM-a in bo zato naredil vse, kar mu bosta naložila MIZŠ in/ali UO. Po konferenci si je sicer premislil, a povedanega dan prej ne more "izbrisati".

 

Ko enkrat julija 2018 nisem prejel pričakovanega povabila na predstavitev neke knjige, sem ugotovil, da e-pošta, ki mi je poslana iz katerega koli e-naslova x.y@izum.si, ne prispe na moj e-naslov tomaz.seljak@gmail.com, pošiljatelj pa ne dobi obvestila, da naslovniku pošte ni bilo mogoče dostaviti. Ob tem sem še ugotovil, da sem zadnjo e-pošto iz naslova pod domeno IZUM prejel 31.3.2018. Po prijavi navedenega "samozaščitnega ukrepa" IZUM-a informacijskemu pooblaščencu, je slednji opravil inšpekcijski nadzor in ugotovil, da je bilo na poštnem strežniku IZUM-a dejansko vzpostavljeno brisanje e-pošte, ki je bila poslana na moj naslov, ne da bi bil pošiljatelj o tem obveščen. Direktor IZUM-a je pojasnil, da je bil navedeni ukrep uveden, ker je bila korespondenca med menoj in nekaterimi zaposlenimi "uporabljena za namen odtekanja informacij in delanja poslovne škode". Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je bil ukrep izveden netransparentno in da IZUM nima zakonske ali kakšne druge podlage za takšen ukrep. IZUM je moral blokado odstraniti, strah zaposlenih, da vodstvo nadzoruje njihovo zasebno elektronsko pošto in še kaj pa je ostal. Od takrat se le redko kdo od mojih bivših sodelavcev še upa komunicirati z menoj.

 

Dr. Aleš Bošnjak se v svojih javnih nastopih hvali s superračunalnikom, ki bo nameščen v IZUM-u. Ob tem pa ne pove, da IZUM superračunalnika ne potrebuje za nadaljnji razvoj in uporabo informacijskih sistemov COBISS in SICRIS, kot tudi ne za delovanje mreže COBISS.Net. IZUM je na veselje drugih partnerjev projekta HPC RIVR (projekt namreč vodi Univerza v Mariboru) prevzel skrb za namestitev in vzdrževanje superračunalnika, ki ga bodo uporabljali drugi. Izključno hlapčevski posel! Vlada zavaja javnost še z razlago, kako velikega pomena je to za vzhodno kohezijsko regijo in Maribor (vir), uporabnikov pa bo nesporno več iz zahodne kohezijske regije. 

 

Aprila 2019 je direktor IZUM-a zaposlenim predstavil osnutek Strateškega načrta Instituta informacijskih znanosti za obdobje 2019–2024. Končno verzijo navedenega strateškega dokumenta je oktobra 2019 predstavil Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost, ki je nato novembra k načrtu podal pozitivno mnenje. V vzajemnem katalogu COBIB.SI lahko najdemo bibliografski zapis za publikacijo z naslovom Strateški načrt Instituta informacijskih znanosti : [2019-2024], ki naj bi bila izdana leta 2019 in natisnjena v 1100 izvodih (vir). Navedena publikacija pa (še) ni dostopna niti večini zaposlenim v IZUM-u niti javno, ne v elektronski in ne v tiskani verziji. Gre za poslovno tajnost?

 

Zadnja cvetka aktualnega direktorja IZUM-a: Na seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport 19. februarja 2020 je nasprotoval pobudi za spremembo Zakona o knjižničarstvu, ki bi vladi omogočila, da spremeni strukturo organa upravljanja IZUM-a, za kar sva si z bivšim direktorjem prizadevala od leta 2011 dalje. Predlog Zakona o spremembi zakona o knjižničarstvu je sedaj že v parlamentarni proceduri.

 

Upravni odbor IZUM-a je na seji 26. februarja 2019 ugotovil, da "direktor po kriterijih Pravilnika o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja visokega šolstva, znanosti in tehnologije dosega skupno oceno odlično". Merilo za takšno oceno pa je lahko le poslušnost. Vodstvo IZUM-a bo moralo enkrat pojasniti tudi, kako je zapravilo zaupanje OCLC, s katerim je bilo novembra 2011 podpisano pismo o nameri strateškega partnerstva (vir).

 

Če bo poslanec Andrej Rajh to prebral, bo morda razumel, zakaj pobude Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net niso artikulirane s strani predstavnikov IZUM-a.

 

 

Sprenevedanje dr. Jerneja Štromajerja

 

Na pobudo in po predhodni uskladitvi z mariborsko poslanko Lidijo Divjak Mirnik (LMŠ) sem s problematiko IZUM-a in projekta COBISS.Net februarja 2019 seznanil tedanjega predsednika vlade Marjana Šarca in mu predlagal vzpostavitev medresorske koordinacije pod okriljem Kabineta predsednika vlade (KPV). Moje pismo s prilogami je KPV rutinsko posredoval v obravnavo Ministrstvu za kulturo (MK) in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) - s prošnjo, da mene in KPV seznanita z možnimi rešitvami. Pri tem KPV ni prepoznal, da je IZUM javni zavod, temveč naj bi šlo za "izgubljene priložnosti za podjetje IZUM". Na MK sem nato dobil pojasnilo, da za knjižničarstvo pristojna strokovna služba nima zadržkov glede mojega predloga, da pa so iz kabineta ministra (takrat je funkcijo ministra za kulturo začasno opravljal dr. Jernej Pikalo) dobili informacijo, da naj bi odgovor na zaprosilo KPV za mnenje pripravil MIZŠ. 

 

 

Jernej Štomajer, bivši državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Med čakanjem na odziv MIZŠ sva se z državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem na pobudo bivšega poslanca Matevža Frangeža srečala v začetku julija 2019. Njegovo prvo vprašanje je bilo: "V čem je sploh problem?" Pojasnil sem mu nekaj zadev in mu predlagal, da prouči relevantno dokumentacijo. Obljubil je, da bo to naredil, nakar naj bi se dogovorili, kako dalje, a do tega ni prišlo. Oktobra je sledilo presenečenje, ko se je poslanka Bojana Muršič (SD) dokopala do mnenja MIZŠ (na šestih straneh), ki ga je dr. Jernej Štromajer podpisal in poslal kabinetu premierja Šarca že 29. marca 2019, meni pa julija to prikril, šest mesecev pa očitno prikrival tudi poslancem SD

 

Ko sem bil z navedenim mnenjem MIZŠ seznanjen neuradno, sem pripravil Komentar k odgovoru MIZŠ z dne 29. 3. 2019 na zaprosilo KPV za mnenje glede mojega pisma PV z dne 7. 2. 2019 in poslanko Bojano Muršič prosil, da z njim seznani tudi predsednika stranke Dejana Židana. Sledil je razgovor v poslanski skupini SD 23. oktobra 2019, katerega namen je bil pridobiti stališče SD do predlogov Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net. Sestanka sva se udeležila dva predstavnika Civilne iniciative, s strani SD pa so bili poleg gospoda Židana prisotni še štirje drugi poslanci. Židanov zaključek je bil zelo jasen: "Imate našo podporo!". Ob tem sem bil zaprošen, da odgovora MIZŠ-ja KPV-ju ne distribuiram. Ko sem kasneje v KPV dobil neuradno pojasnilo, da ne vidijo razloga za vključitev v reševanje odprtih vprašanj, ker iz mnenja MIZŠ izhaja, da ni nobenega problema, sem svoj komentar objavil na www.zacobiss.net (vir) Morda pa bo kdo le prepoznal, kako vodstvo MIZŠ manipulira z informacijami, da bi prikrilo posledice zgrešenih odločitev v preteklih letih.

 

 

Sprenevedanje Jana Škoberneta

 

Gospod Jan Škoberne je v odzivu na članek na portalu+, objavljenem 26. februarja 2020 (vir) navedel: "Kot sodelavec v kabinetu ministra za izobraževanje, znanost in šport nisem z ničemer blokiral projekta Cobiss.net, prav tako nisem vplival na potek in koncept mednarodnega razvojnega sodelovanja."

 

Gospod Škoberne je očitno pozabil, kako se je septembra 2013 odzval na zaprosilo Urada predsednika Republike Slovenije za mnenje glede predloga, da predsednik Borut Pahor na obisku Kosova spodbudi politične strukture na Kosovu k vključitvi kosovskih knjižnic v COBISS.Net. Ministrstvo za zunanje zadeve se je na zaprosilo za mnenje odzvalo zelo pozitivno z eno polno stranjo argumentacije in pojasnil, mnenje kabineta MIZŠ pa je bilo tako absurdno, da je nekdo na MZZ naredil celo zapis telefonskega razgovora z g. Škobernetom:

 

"Ključni problem nadaljevanja projekta, med drugim zapisan tudi v dopisu g. Seljaka, je, da tako Nacionalna knjižnica na Kosovu kot podobna ustanova v Tirani nasprotujeta uvedbi tega sistema. Prednost so dali nekemu drugemu, ameriškemu računalniškemu sistemu in na Kosovu so ga menda že izbrali za uporabo. Kot je razvidno iz pisanja g. Seljaka, sicer tako na Kosovu kot v Tirani računajo na neke morebitne spremembe v vodstvu knjižnice oz. koalicije in temu naj bi sledile tudi spremembe v interesu za naš projekt, vendar je to žal zelo v oblakih. Kot dodatni problem se za ministrstvo kot varuha javnega denarja kaže dejstvo, ki pa ni čisto preverjeno, da naj bi se v prihodnosti, ko bi se ta sistem zadosti razširil (tudi v Albaniji), združil v okviru neke ameriške institucije ... Minister poudarja, da če bi na Kosovu izrazili interes za uporabo in implementacijo, kot je bilo očitno sprva predvideno, potem problemov ne bi bilo. Zaenkrat nima informacije, da bi se to zgodilo."

 

 

Jan Škoberne trdi, da kot sodelavec ministra Pikala ni z ničemer blokiral projekta Cobiss.Net. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Oktobra 2013 se je nekdanji poslanec SD Matevž Frangež z ministrom dr. Jernejem Pikalom dogovoril, da sprejme na razgovor mene in mag. Francija Pivca, a ko sva 24.10. prišla v Ljubljano, naju je sprejel svetovalec ministra Jan Škoberne, prisotna pa sta bila še mag. Urban Krajcar in dr. Tomaž Boh. Po seznanitvi s situacijo smo se dogovorili, da gospodu Škobernetu pošljem finančni načrt (stroškovnik) projekta COBISS.Net za leto 2013 – Albanija in Kosovo (150.000 evrov), na kar naj bi se ponovno sestali čez nekaj dni, a do tega ni prišlo, usklajevanje z g. Škobernetom do 13.11.2013 pa ni obrodilo sadu.

 

Jan Škoberne v svojem tokratnem odzivu ugotavlja, da je članek na portalu+ "očitno nastal na podlagi napačnih in žal zlonamernih interpretacij Tomaža Seljaka, ki se že vrsto let navidezno zavzema za projekt Cobiss.net, dejansko pa želi prevzeti funkcijo koordinatorja projekta v kabinetu predsednika vlade, čeprav pri tem ne uživa podpore niti javnega zavoda IZUM, ki je izvajalec projekta Cobiss.net". Gospod Škoberne očitno živi v navidezni resničnosti in ne pozna dejstev, ki so objavljena na www.zacobiss.net. Verjetno tudi ne ve, da se je Tomaž Seljak leta 2011 predčasno upokojil le zato, da je zavaroval svojo neodvisnost, da Tomaž Seljak ne potrebuje nobene zaposlitve in funkcije, da pa je s svojim znanjem in z izkušnjami pripravljen pomagati rešiti projekt COBISS.Net.

 

 

Mariborčani na začasnem delu v Ljubljani

 

Da sta dva Mariborčana na seji državnozborskega Odbora za zunanjo politiko preprečila sprejetje sklepa podpore projektu CIOBISS.Net, me ne preseneča. Pred 1. 11. 2019 sem v Ljubljani slučajno srečal nekoga, ki je bil leta 2010/2011 na pomembnem položaju v vladi. Čez nekaj dni mi je pisal:

 

"Pozdravljen Tomaž, moram povedati, da sem takoj po najinem srečanju prebral vse, kar je na voljo glede pobude in aktivnosti Civilne iniciative. Poznavajoč faktor, ki je v preteklosti metal polena pod noge (ni vse na Golobiču, vem), bi rekel, da imate sedaj več možnosti za uspeh. Žal je ljubosumnost nekaterih Mariborčanov na začasnem delu v Ljubljani povzročila več škode kot koristi. Ni rečeno, da se vam ne pridružim, in sicer iz čisto preprostega razloga: tak projekt mora dobiti državno in EU podporo - glede na namen, cilj in koristnost. Poznavajoč trošenje denarja za projekte brez učinka in to v mio, se mi zdi zanikanje in ne podpora skorajda državni kriminal."

 

Ta "famozni faktor" je bil državni sekretar v MVZT dr. József Györkös. Ko je bilo ukinjeno Ministrstvo za informacijsko družbo in je januarja 2005 ostal brez službe državnega sekretarja, sem mu ponudil zaposlitev v IZUM-u. Med drugim sem ga videl celo kot možnega mojega naslednika, a sem to povedal le najožjim sodelavcem, ne pa tudi njemu. Ko se je s takratnim rektorjem Univerze v Mariboru uspel dogovoriti za nadaljevanje profesure na FERI, sva se dogovorila za 1/5 zaposlitev v IZUM-u na delovnem mestu svetovalca direktorja za COBISS.Net. Tako sta avgusta 2005 skupaj z dr. Marto Seljak opravila prve razgovore s predstavniki nekaterih ministrstev in nacionalne knjižnice v Tirani.

 

 

József Györkös, nekdanji Golobičev državni sekretar. (Foto: Mediaspeed)

 

 

Po več kot enem letu sem dr. József Györkös moral povedati, da nimam opravičila za podpisovanje plačilne liste, ker od njegove zaposlitve v IZUM-u ni nobenih rezultatov. Pogodbo o zaposlitvi sva sporazumno prekinila. Ko je prevzel funkcijo državnega sekretarja na MVZT, se je zgodba ponovila. Nobenega problema v odnosih MVZT–IZUM ni zmogel rešiti. Takratni predsednik Upravnega odbora IZUM-a dr. Boris Kostanjevec je 24. 3. 2010 ministra Gregorja Golobiča seznanil s problematiko in ga prosil, da sprejme na razgovor predstavnike ustanovitelja v UO IZUM-a. Odziva ni bilo, vlada pa je na predlog MVZT 3. 6. 2010 (štiri mesece pred rednim iztekom mandata) zamenjala tri predstavnike ustanovitelja v UO IZUM-a, med drugim tudi gospoda Kostanjevca. Nasledil ga je Györkösev kolega na FERI, dr. Marjan Heričko. Po izteku mandata UO je bil IZUM skoraj pet mesecev brez organa upravljanja, ker MVZT ni poskrbel njegovo imenovanje. Ko ga je vlada 24. 2. 2011 končno imenovala in je na prvi seji 28. 2. 2011 funkcijo predsednika prevzel Heričko, sem UO seznanil, da zaradi neustreznega odnosa MVZT do IZUM-a s 3. 5. 2011 odstopam s funkcije direktorja IZUM-a.

 

Dne 4. 3. 2011 je sledil sestanek vseh članov UO in vodstva IZUM-a z ministrom Golobičem. Razgovor je bil konstruktiven in minister je za koordinacijo sodelovanja z IZUM-om zadolžil Györkösa. Dan za tem je bil v sobotni prilogi Dela objavljen daljši intervju z menoj (vir). Dva dni za tem sem Györkösu in Heričku poslal predlog, "da se čim prej srečamo in se pogovorimo o nadaljnjih korakih".

 

Györkösev odgovor: "Spoštovana kolega, trenutno ne vidim potrebe po sestanku v predlagani sestavi. Trenutna naloga MVZT je, da odgovori tudi na navedbe direktorja v sobotnem intervjuju in da počaka na odločitve UO."

 

 

Epilog

 

MVZT ni odgovoril na moje navedbe v intervjuju, Heričko pa se je moral ukloniti Györkösu in UO na seji 23. 3. 2011 ni podprl poziva ustanovitelju, da odpravi razloge, s katerimi sem utemeljil svoj odstop, temveč je zaprosil ustanovitelja da poda soglasje za razrešitev direktorja. Temu je 30. 3. 2011 sledil protestni odstop celotnega vodstva IZUM-a (vir). UO je na seji 11. 4. 2011 sprejel sklep o moji razrešitvi. Sledila je pisna zahteva petih članov UO, da se me s 4. 5. 2011 imenuje za v. d. direktorja in objavi razpis, vendar je Györkösu uspelo zlomiti dovolj upogljivih članov UO in za v. d. direktorja, kasneje pa tudi za polni mandat, je bil imenovan Davor Šoštarič.

 

Kako so se na to odzvali direktorji nacionalnih knjižnic Srbije, Makedonije, Črne gore in Bolgarije, je razvidno iz pisma (vir), ki so ga 17. 5. 2011 poslali pristojnim ministrstvom v Sloveniji (MZZ, MVZT, MK). 

 

Upam, da bodo mariborski poslanci, novo vodstvo SMC in nova vlada prepoznali, kdo koga zavaja in kdo s kom ali čim manipulira.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.800
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.623
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.215
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.765
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.791
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.977
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.919
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.152
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.651
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.667