Komentar

Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest

Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in boja proti epidemiji. Ne bo konec v nekaj tednih, to najbrž večina že veste, pač pa bo trajalo več mesecev. Britanska vlada je pred dnevi prostodušno povedala, da bo trajalo do šest mesecev, preden se bo življenje na Otoku vsaj približno vrnilo v normalne tirnice ... Na kontinentu, kjer smo pred izbruhom pandemije živeli v iluziji solidarnosti, bratstva in svobode pod zastavo Evropske unije, pa bomo morali po koncu koronavojne resno razmisliti o tem, kaj storiti z EU, sploh njeno bruseljsko birokracijo, ki je največje razočaranje te globalne krize. V vmesnem času pa bo bistveno ohranjanje minimalne gospodarske aktivnosti na eni ter zagotavljanje socialne stabilnosti na drugi strani.

30.03.2020 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   Evropska unija   Velika Britanija   Italija   Bruselj   Evropska unija   zdravstvo   Slovenija   protikoronapaket   delodajalci

Fotomontaža: portal+

Ni avtoritete v tej državi, ki bi lahko jutri nagovorila ljudstvo z besedami, da bomo kot nacija sicer gotovo prebrodili tudi to hudo preizkušnjo, na nek način celo bolj kompleksno od desetdnevne junijske vojne 1991, vendar pa da smo mi tisti, ki sami sebi določamo, kako dolgo bomo živeli v tej napol izrednih razmerah. Ni avtoritete, ki bi ji nacija prisluhnila in jo upoštevala.

Namestnica britanskega ministra za zdravje dr. Jenny Harries je pred dnevi po poročanju BBC povedala (vir), da bodo ukrepi socialne distance pri njih ostali v veljavi naslednje tri do šest mesecev. Toda na Otoku so še daleč od vrhunca epidemije, ki se je v Evropo razširila pred približno šestimi tedni in danes še nikjer, niti v Italiji ne, ni dosegla vrha. Zaradi tega so britanske ocene morda celo preveč optimistične, vsaj kar se treh mesecev tiče. In če odmislimo beloruskega diktatorja Lukašenka, ki se bo skupaj s svojim narodom proti koronavirusu boril s hokejem, vodko in savno, potem je na dlani, da pravzaprav ni države v Evropi, kjer bi se oblast že javno izjasnila o tem, kakšno strategijo ima glede t.i. prekuženosti populacije. Ob predpostavki, da bo v prihodnjih tednih (mesecih?) za Covid-19 zbolelo 60 do 70 odstotkov Evropejcev, se zagotovo nihče ne upa pametovati o "najboljši strategiji", kajti težko si je predstavljati, kakšen pekel čaka zdravstveni sistem tiste države, kjer bo število okuženih najprej doseglo sedemmestno številko. Že če bi smrtnost ostala pri 1 odstotku, je to pri milijonu obolelih okroglih 10.000 ljudi. Pa odstotek smrtnosti bržkone ne bo nikjer v demografsko zelo postarani Evropi ostal pri tej cifri, ampak bo občutno višji.

 

Kolateralna škoda preobremenjenega zdravstvenega sistema so vsi ostali bolniki, kronično oboleli in poškodovani, ki zaradi izrednih razmer niso deležni normalne oskrbe. Poglavje zase v tej "knjigi mrtvih", ki se piše vsak dan znova, pa so varovanci domov za ostarele, kjer se koronavirus pokaže v vsej svoji smrtonosnosti. V Sloveniji smo imeli čas, dovolj časa, da bi domove že sredi februarja, ko sploh še ni bilo nobene znane okužbe, popolnoma izolirali in s tem morebiti preprečili vnos virusa med to najbolj ranljivo populacijo, kjer je - vsaj glede na izkušnje iz Italije - smrtnost dosegla dvomestno število.

 

 

Italija kot žrtev patološkega egoizma

 

Prav Italija, ki je postala v Evropi prvo bojišče in kjer smo z osuplostjo opazovali patološki egoizem in ignoranco velike večine drugih članic EU kot tudi Evropske komisije, je najboljši dokaz, kako se nikoli ničesar ne naučimo in kako nočemo videti resnice, pa četudi se nam dogaja tristo kilometrov stran od naše zahodne meje. Pred dnevi sem znancu, ki je prevzel precej izpostavljeno funkcijo v novi vladi, nežno sugeriral, naj Slovenija kot sosednja država vendarle do Italije pokaže kaj več od frigidnih bruseljskih birokratskih korifej in v Lombardijo napoti vsaj kak tovornjak opreme, zaradi mene plinske grelce, oddeje, zložljive postelje in nekaj šotorov. Gre za gesto, za solidarnost, kjer je pomembno, da človeku in sosedu v stiski pokažeš, da sočustvuješ z njim, da ga podpiraš.

 

Vlada je predlog "aktivnega državljana" preslišala, ima zagotovo pomembnejše delo. To seveda razumem, čeprav še vedno mislim, da smo Slovenci, ko gre za prijateljsko pomoč in solidarnost, neprimerno bolj sočutni in človeški od kakšnih večjih narodov, ki krojijo politiko Evropske komisije. Zaradi njihovega egoizma in odsotnosti empatije (ki so jo, roko na srce, v izobilju pokazali kvečjemu v primeru avtistične Grete Thunberg), kar se je, kot rečeno, dramatično izkazalo na ramenih Italije, močno dvomim v prihodnost Evropske unije kot take. Že leta 2015, ko je čustveno motena Angela Merkel, kanclerka brez otrok, v Nemčijo vabila sirske begunce, s čemer je ustvarila nepredstavljiv migrantski eksodus v dobršnem delu Evrope, je bila Evropska unija tik pred zlomom. Pa je šlo konec koncev zgolj za logistično vprašanje, kako usmerjati tokove arabskih (ekonomskih) migrantov iz juga proti severu. Že takrat smo se nekateri spraševali, kako neki bo takšna Unija preživela prvo resnejšo krizo. O pandemiji seveda nihče ni razmišljal, nismo vsi takšni geniji kot Bill Gates.

 

Leta 2020 pa je zgodilo natanko to: pandemija koronavirusa je zatresla temelje Evropske unije do te mere, da ne verjamem, da bo potem, ko bo virus obvladan, še kdaj tako lepo, kot je nekoč bilo. Morda bo Unija ohranila nekatere svoboščine, ne dvomim niti v kontinuiteto popolne ekonomske in carinske liberalizacije vendar pa v političnem smislu takšna zveza držav brez temeljite prevetritve nima prihodnosti. Morda so Britanci na nek svoj nepojasnljiv način to zaslutili že pred leti, ko so Bruslju rekli zbogom. Trenutna Evropska komisija, ki jo vodi najbolj nekarizmatična možna figura (ginekologinje Ursule von der Leyen so se njeni rojaki menda z velikim veseljem odkrižali), ne vzbuja niti najmanjšega upanja, da bo po koncu koronavojne spet vse po starem. Dvomim, močno dvomim.

 

 

Slovenci brez normativne integracije

 

V Sloveniji smo tokrat in zaenkrat še relativno stabilni, kar se epidemije tiče. Če se ponovno ne bi potrdilo, da je koronavirus v resnici prekletstvo bogatejšega sloja (v domovino so ga, spomnite se, februarja oziroma na začetku marca zanesli skoraj izključno tisti, ki so si privoščili zimske počitnice v Dolomitih, med njimi so izstopali zdravniki), bi se zadnji vikend morda lahko izognili sprejetju strožjih omejitev, med katerimi je najhujši udarec zagotovo omejitev svobode gibanja na občino, v kateri prebivamo.

 

Ljubljančani - no, in še kdo drug tudi - pač niso mogli zdržati in so morali na sprehod na Obalo ali na Bled, ker so tega pač vajeni in si niti v času epidemije ne pustijo soliti pameti. Pa v resnici ne gre za nič drugega kot za težave z avtoriteto oziroma travmo iz otroštva, tj. sindrom odsotnega očeta. Med nami je precej takšnih, ki so zaradi tega preskočili tudi normativno integracijo, zato ne priznavajo nobene avtoritete in si ne pustijo ničesar dopovedati. Dokler je to problem njihovih zakonskih partnerjev, sorodnikov ali prijateljev, se s tem soočajo psihoterapevti. Ko pa imamo opravka z de facto izrednimi razmerami, so stvari vseeno bolj resne. Zaradi takšnih neprilagojenih ljudi nas lahko čez teden ali dva doleti tudi policijska ura. Tega pa si, domnevam, nihče od nas ne želi.

 

Ni avtoritete v tej državi - in da je tako, nosimo vsak svoj del odgovornosti! -, ki bi lahko jutri nagovorila ljudstvo z besedami, da bomo kot nacija sicer gotovo prebrodili tudi to hudo preizkušnjo, na nek način celo bolj kompleksno od desetdnevne junijske vojne 1991, vendar pa da smo mi tisti, ki sami sebi določamo, kako dolgo bomo živeli v tej napol izrednih razmerah. Ni avtoritete, ki bi ji nacija prisluhnila in jo upoštevala. Če bomo ignorirali navodila in se še naprej obnašali kot da smo imuni na vse, tudi na koronavirus, potem bomo še nekaj mesecev preživljali dneve tako, da se bomo prekladali po stanovanjih in sanjarili o hrvaški obali, planinarjenju in sprehajanju po mestu.

 

 

Zdravje na prvem, denar na drugem mestu

 

Povedati ljudem neprijetno resnico je le navidezno vprašanje odnosov z javnostmi. Ljudem lahko nekaj poveš, lahko pa počakaš, da je pravi čas za to. Vlada se zanaša na t.i. nadzorovano širjenje epidemije, kar je najbrž edina kolikor toliko blaga in humana strategija, saj prepričuje masovno obolelost in posledični kolaps zdravstenega sistema. Toda vse bo delovalo do trenutka, ko bo ekonomija delovala oziroma se nihče ne bo soočil z vprašanjem svoje finančne eksistence. Zaradi tega je pravkar obravnavani vladni "protikoronapaket" (vir) edina pot, da Slovenija prihodnji mesec ne bo ekonomsko, predvsem pa socialno implodirala. Kajti velika večina gospodarstva, ki že drugi ali tretji teden stoji, nujno potrebuje pomoč in razumevanje države, v nasprotnem bo že 1. maja na zavodu za zaposlovanje prijavljenih vsaj 200.000 brezposelnih.

 

Vlada je s pripravo zakona - uradno se imenuje Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (vir) -, s katerim želi ublažiti posledice epidemije, seveda hitela. Zaradi tega je vanj pomotoma vnesla varovalko - zavezo, da delodajalec ne bo odpuščal. Iz 22. člena, ki govori o delodajalcu, upravičenem do pomoči za subvencioniranje plač, je bila najprej odstranjena zaveza, da za enak čas, kot bo prejemal subvencijo za plače na delo čakajočih, po koncu ukrepov ne bo smel odpuščati. V obrazložitvi člena, na strani 51 zakonskega predloga, se ta zaveza spet pojavi. Takšna rešitev je nevarna, saj lahko pripelje do nevzdržnega položaja tako za delodajalce (ki ne bodo mogli jamčiti, da ne bodo odpuščali), kot za delavce, kajti v primeru, da ovir za njihovo odpuščanje ne bo, jih bodo podjetja preventivno začela odpuščati že v mesecu aprilu, torej čez nekaj dni (!). Odvetniške pisarne že množično pripravljajo odpovedi pogodb

 

Varovalka o prepovedi odpuščanja še šest mesecev od začetka delavčevega čakanja na delo je torej napaka. Če se namreč ekonomija po šestih mesecih ne bo ponovno zagnala oziroma se podjetja ne bodo hitro spet postavila na noge, se delodajalci k temu ne bodo želeli zavezali (kar je z njihove strani logična in racionalna odločitev), zato bodo raje zaposlene začeli odpuščati že takoj, ne pa jih pošiljali na čakanje.

 

Predlagatelj zakona pa bi moral biti pozoren še na en ukrep, ki po mnenju podjetnikov ni dobro domišljen - in sicer nadomestilo plače, ki velja šele za delo, opravljeno po 1. aprilu. To pomeni, da bo moralo podjetje X sredi meseca maja izplačati neto nadomestilo za plače za mesec april in akontacijo dohodnine, država pa bo podjetju potem to nadomestilo povrnila 10. dan po mesecu izplačila, torej 10. junija. To je več kot 60 dni od danes, kar pomeni, da bodo morali delodajalci ob praktično ustavljeni proizvodnji zagotoviti denar za financiranje dveh plač svojih zaposlenih ... kar se v teh razmerah zdi misija nemogoče!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
16
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
16
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
14
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.746
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.230
03/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.378
04/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.230
05/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.015
06/
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
Milan Krek
Ogledov: 1.984
07/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 866
08/
Nova vlada, stari problemi? Prioritete mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, Zahodni Balkan in projekt COBISS.Net
Tomaž Seljak
Ogledov: 909
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 523
10/
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
Ivan Simič
Ogledov: 2.129