Komentar

Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest

Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in boja proti epidemiji. Ne bo konec v nekaj tednih, to najbrž večina že veste, pač pa bo trajalo več mesecev. Britanska vlada je pred dnevi prostodušno povedala, da bo trajalo do šest mesecev, preden se bo življenje na Otoku vsaj približno vrnilo v normalne tirnice ... Na kontinentu, kjer smo pred izbruhom pandemije živeli v iluziji solidarnosti, bratstva in svobode pod zastavo Evropske unije, pa bomo morali po koncu koronavojne resno razmisliti o tem, kaj storiti z EU, sploh njeno bruseljsko birokracijo, ki je največje razočaranje te globalne krize. V vmesnem času pa bo bistveno ohranjanje minimalne gospodarske aktivnosti na eni ter zagotavljanje socialne stabilnosti na drugi strani.

30.03.2020 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koronavirus   Evropska unija   Velika Britanija   Italija   Bruselj   Evropska unija   zdravstvo   Slovenija   protikoronapaket   delodajalci

Fotomontaža: portal+

Ni avtoritete v tej državi, ki bi lahko jutri nagovorila ljudstvo z besedami, da bomo kot nacija sicer gotovo prebrodili tudi to hudo preizkušnjo, na nek način celo bolj kompleksno od desetdnevne junijske vojne 1991, vendar pa da smo mi tisti, ki sami sebi določamo, kako dolgo bomo živeli v tej napol izrednih razmerah. Ni avtoritete, ki bi ji nacija prisluhnila in jo upoštevala.

Namestnica britanskega ministra za zdravje dr. Jenny Harries je pred dnevi po poročanju BBC povedala (vir), da bodo ukrepi socialne distance pri njih ostali v veljavi naslednje tri do šest mesecev. Toda na Otoku so še daleč od vrhunca epidemije, ki se je v Evropo razširila pred približno šestimi tedni in danes še nikjer, niti v Italiji ne, ni dosegla vrha. Zaradi tega so britanske ocene morda celo preveč optimistične, vsaj kar se treh mesecev tiče. In če odmislimo beloruskega diktatorja Lukašenka, ki se bo skupaj s svojim narodom proti koronavirusu boril s hokejem, vodko in savno, potem je na dlani, da pravzaprav ni države v Evropi, kjer bi se oblast že javno izjasnila o tem, kakšno strategijo ima glede t.i. prekuženosti populacije. Ob predpostavki, da bo v prihodnjih tednih (mesecih?) za Covid-19 zbolelo 60 do 70 odstotkov Evropejcev, se zagotovo nihče ne upa pametovati o "najboljši strategiji", kajti težko si je predstavljati, kakšen pekel čaka zdravstveni sistem tiste države, kjer bo število okuženih najprej doseglo sedemmestno številko. Že če bi smrtnost ostala pri 1 odstotku, je to pri milijonu obolelih okroglih 10.000 ljudi. Pa odstotek smrtnosti bržkone ne bo nikjer v demografsko zelo postarani Evropi ostal pri tej cifri, ampak bo občutno višji.

 

Kolateralna škoda preobremenjenega zdravstvenega sistema so vsi ostali bolniki, kronično oboleli in poškodovani, ki zaradi izrednih razmer niso deležni normalne oskrbe. Poglavje zase v tej "knjigi mrtvih", ki se piše vsak dan znova, pa so varovanci domov za ostarele, kjer se koronavirus pokaže v vsej svoji smrtonosnosti. V Sloveniji smo imeli čas, dovolj časa, da bi domove že sredi februarja, ko sploh še ni bilo nobene znane okužbe, popolnoma izolirali in s tem morebiti preprečili vnos virusa med to najbolj ranljivo populacijo, kjer je - vsaj glede na izkušnje iz Italije - smrtnost dosegla dvomestno število.

 

 

Italija kot žrtev patološkega egoizma

 

Prav Italija, ki je postala v Evropi prvo bojišče in kjer smo z osuplostjo opazovali patološki egoizem in ignoranco velike večine drugih članic EU kot tudi Evropske komisije, je najboljši dokaz, kako se nikoli ničesar ne naučimo in kako nočemo videti resnice, pa četudi se nam dogaja tristo kilometrov stran od naše zahodne meje. Pred dnevi sem znancu, ki je prevzel precej izpostavljeno funkcijo v novi vladi, nežno sugeriral, naj Slovenija kot sosednja država vendarle do Italije pokaže kaj več od frigidnih bruseljskih birokratskih korifej in v Lombardijo napoti vsaj kak tovornjak opreme, zaradi mene plinske grelce, oddeje, zložljive postelje in nekaj šotorov. Gre za gesto, za solidarnost, kjer je pomembno, da človeku in sosedu v stiski pokažeš, da sočustvuješ z njim, da ga podpiraš.

 

Vlada je predlog "aktivnega državljana" preslišala, ima zagotovo pomembnejše delo. To seveda razumem, čeprav še vedno mislim, da smo Slovenci, ko gre za prijateljsko pomoč in solidarnost, neprimerno bolj sočutni in človeški od kakšnih večjih narodov, ki krojijo politiko Evropske komisije. Zaradi njihovega egoizma in odsotnosti empatije (ki so jo, roko na srce, v izobilju pokazali kvečjemu v primeru avtistične Grete Thunberg), kar se je, kot rečeno, dramatično izkazalo na ramenih Italije, močno dvomim v prihodnost Evropske unije kot take. Že leta 2015, ko je čustveno motena Angela Merkel, kanclerka brez otrok, v Nemčijo vabila sirske begunce, s čemer je ustvarila nepredstavljiv migrantski eksodus v dobršnem delu Evrope, je bila Evropska unija tik pred zlomom. Pa je šlo konec koncev zgolj za logistično vprašanje, kako usmerjati tokove arabskih (ekonomskih) migrantov iz juga proti severu. Že takrat smo se nekateri spraševali, kako neki bo takšna Unija preživela prvo resnejšo krizo. O pandemiji seveda nihče ni razmišljal, nismo vsi takšni geniji kot Bill Gates.

 

Leta 2020 pa je zgodilo natanko to: pandemija koronavirusa je zatresla temelje Evropske unije do te mere, da ne verjamem, da bo potem, ko bo virus obvladan, še kdaj tako lepo, kot je nekoč bilo. Morda bo Unija ohranila nekatere svoboščine, ne dvomim niti v kontinuiteto popolne ekonomske in carinske liberalizacije vendar pa v političnem smislu takšna zveza držav brez temeljite prevetritve nima prihodnosti. Morda so Britanci na nek svoj nepojasnljiv način to zaslutili že pred leti, ko so Bruslju rekli zbogom. Trenutna Evropska komisija, ki jo vodi najbolj nekarizmatična možna figura (ginekologinje Ursule von der Leyen so se njeni rojaki menda z velikim veseljem odkrižali), ne vzbuja niti najmanjšega upanja, da bo po koncu koronavojne spet vse po starem. Dvomim, močno dvomim.

 

 

Slovenci brez normativne integracije

 

V Sloveniji smo tokrat in zaenkrat še relativno stabilni, kar se epidemije tiče. Če se ponovno ne bi potrdilo, da je koronavirus v resnici prekletstvo bogatejšega sloja (v domovino so ga, spomnite se, februarja oziroma na začetku marca zanesli skoraj izključno tisti, ki so si privoščili zimske počitnice v Dolomitih, med njimi so izstopali zdravniki), bi se zadnji vikend morda lahko izognili sprejetju strožjih omejitev, med katerimi je najhujši udarec zagotovo omejitev svobode gibanja na občino, v kateri prebivamo.

 

Ljubljančani - no, in še kdo drug tudi - pač niso mogli zdržati in so morali na sprehod na Obalo ali na Bled, ker so tega pač vajeni in si niti v času epidemije ne pustijo soliti pameti. Pa v resnici ne gre za nič drugega kot za težave z avtoriteto oziroma travmo iz otroštva, tj. sindrom odsotnega očeta. Med nami je precej takšnih, ki so zaradi tega preskočili tudi normativno integracijo, zato ne priznavajo nobene avtoritete in si ne pustijo ničesar dopovedati. Dokler je to problem njihovih zakonskih partnerjev, sorodnikov ali prijateljev, se s tem soočajo psihoterapevti. Ko pa imamo opravka z de facto izrednimi razmerami, so stvari vseeno bolj resne. Zaradi takšnih neprilagojenih ljudi nas lahko čez teden ali dva doleti tudi policijska ura. Tega pa si, domnevam, nihče od nas ne želi.

 

Ni avtoritete v tej državi - in da je tako, nosimo vsak svoj del odgovornosti! -, ki bi lahko jutri nagovorila ljudstvo z besedami, da bomo kot nacija sicer gotovo prebrodili tudi to hudo preizkušnjo, na nek način celo bolj kompleksno od desetdnevne junijske vojne 1991, vendar pa da smo mi tisti, ki sami sebi določamo, kako dolgo bomo živeli v tej napol izrednih razmerah. Ni avtoritete, ki bi ji nacija prisluhnila in jo upoštevala. Če bomo ignorirali navodila in se še naprej obnašali kot da smo imuni na vse, tudi na koronavirus, potem bomo še nekaj mesecev preživljali dneve tako, da se bomo prekladali po stanovanjih in sanjarili o hrvaški obali, planinarjenju in sprehajanju po mestu.

 

 

Zdravje na prvem, denar na drugem mestu

 

Povedati ljudem neprijetno resnico je le navidezno vprašanje odnosov z javnostmi. Ljudem lahko nekaj poveš, lahko pa počakaš, da je pravi čas za to. Vlada se zanaša na t.i. nadzorovano širjenje epidemije, kar je najbrž edina kolikor toliko blaga in humana strategija, saj prepričuje masovno obolelost in posledični kolaps zdravstenega sistema. Toda vse bo delovalo do trenutka, ko bo ekonomija delovala oziroma se nihče ne bo soočil z vprašanjem svoje finančne eksistence. Zaradi tega je pravkar obravnavani vladni "protikoronapaket" (vir) edina pot, da Slovenija prihodnji mesec ne bo ekonomsko, predvsem pa socialno implodirala. Kajti velika večina gospodarstva, ki že drugi ali tretji teden stoji, nujno potrebuje pomoč in razumevanje države, v nasprotnem bo že 1. maja na zavodu za zaposlovanje prijavljenih vsaj 200.000 brezposelnih.

 

Vlada je s pripravo zakona - uradno se imenuje Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (vir) -, s katerim želi ublažiti posledice epidemije, seveda hitela. Zaradi tega je vanj pomotoma vnesla varovalko - zavezo, da delodajalec ne bo odpuščal. Iz 22. člena, ki govori o delodajalcu, upravičenem do pomoči za subvencioniranje plač, je bila najprej odstranjena zaveza, da za enak čas, kot bo prejemal subvencijo za plače na delo čakajočih, po koncu ukrepov ne bo smel odpuščati. V obrazložitvi člena, na strani 51 zakonskega predloga, se ta zaveza spet pojavi. Takšna rešitev je nevarna, saj lahko pripelje do nevzdržnega položaja tako za delodajalce (ki ne bodo mogli jamčiti, da ne bodo odpuščali), kot za delavce, kajti v primeru, da ovir za njihovo odpuščanje ne bo, jih bodo podjetja preventivno začela odpuščati že v mesecu aprilu, torej čez nekaj dni (!). Odvetniške pisarne že množično pripravljajo odpovedi pogodb

 

Varovalka o prepovedi odpuščanja še šest mesecev od začetka delavčevega čakanja na delo je torej napaka. Če se namreč ekonomija po šestih mesecih ne bo ponovno zagnala oziroma se podjetja ne bodo hitro spet postavila na noge, se delodajalci k temu ne bodo želeli zavezali (kar je z njihove strani logična in racionalna odločitev), zato bodo raje zaposlene začeli odpuščati že takoj, ne pa jih pošiljali na čakanje.

 

Predlagatelj zakona pa bi moral biti pozoren še na en ukrep, ki po mnenju podjetnikov ni dobro domišljen - in sicer nadomestilo plače, ki velja šele za delo, opravljeno po 1. aprilu. To pomeni, da bo moralo podjetje X sredi meseca maja izplačati neto nadomestilo za plače za mesec april in akontacijo dohodnine, država pa bo podjetju potem to nadomestilo povrnila 10. dan po mesecu izplačila, torej 10. junija. To je več kot 60 dni od danes, kar pomeni, da bodo morali delodajalci ob praktično ustavljeni proizvodnji zagotoviti denar za financiranje dveh plač svojih zaposlenih ... kar se v teh razmerah zdi misija nemogoče!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Digital Currency in Communist China: A new and even stronger tool of control
10
17.04.2022 19:00
During the ancient period leather notes were used as the first kind of paper currency. Created out of a square feet of deer skin ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.050
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.198
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.092
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.685
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.215
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 964
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.758