Razkrivamo

Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, bodo podjetja prepuščena sama sebi; prenehala bodo s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, zaradi česar bo država kasneje prisiljena bistveno več vložiti v sanacijo razmer. Tudi zagon gospodarske aktivnosti bi bil v tem primeru bistveno težji.

24.03.2020 23:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlada   gospodarstvo   ukrepi   koronavirus   podjetja   samostojni podjetniki   izguba   ECB   BDP   izgubljeni dohodek

Foto: Televizija Slovenija

Prizadetost gospodarstva zaradi koronavirusa bo ogromna! Posledice lahko omili le država z neposredno pomočjo. S tem bi zadržali gospodarsko kondicijo ter se izognili potrebi po pomoči v drugih segmentih družbe. Če bodo podjetja lahko izplačevala plače, zadržale zaposlene in plačevala obveznosti, potem bo v Sloveniji bistveno manj težav in potrebe po reševanju socialne problematike in drugih negativnih posledic, s katerimi smo se soočali ob prejšnji krizi!

Pred desetimi dnevi sem pisal prvi tekst (vir) na temo gospodarskih posledic epidemije in kot ključni ukrep sem predlagal zamrznitev (odlog) plačil bančnih obveznosti ter neposredno pomoč države podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki nadomestila za izpad dohodka. Razvoj dogodkov samo potrjuje, da bodo tudi gospodarske posledica koronavirusa ogromne in da klasični krizni ukrepi - kot so delno sofinanciranje stroškov zaposlenih na čakanju ali dodatne kreditne linije - ne bodo zadoščali. To so zajemali prvi vladni ukrepi, aktualni predlogi pa kaže, da bodo vsebovali tudi korenitejše poteze, o nujnosti katerih sem pisal.

 

Za učinkovito spopadanje s posledicami krize bo ključno, da država v čim večji meri nadomesti izpad dohodka zaradi izrednih razmer na začetku celotne poslovne verige, torej pri podjetjih in samostojnih podjetnikih. Če bomo podjetnikom v zadostni meri nadomestili izpad dohodka, da bodo lahko izplačevali plače in poravnavali svoje obveznosti, bo bistveno manj potreb po reševanju socialnih razmer, gospodarski tokovi pa se ne bodo pretrgali. Če pa bomo ravnali kot v prejšnji krizi, bodo podjetja prepuščena sama sebi; prenehala bodo s plačevanjem obveznosti, odpuščala zaposlene, zaradi česar bo država kasneje prisiljena bistveno več vložiti v sanacijo razmer. Tudi zagon gospodarske aktivnosti bi bil v tem primeru bistveno težji.

 

 

Od 2 do 5 izgubljenih milijard

 

Seveda bodo stroški izpada gospodarske dejavnosti ogromni in kot sva računala z Jožetem P. Damijanom, bi se ob optimistični varianti vrteli od najmanj dve, pa tudi do štiri ali pet milijard evrov po pesimistični varianti (ta predvideva, da bo v drugi polovici leta gospodarska aktivnost že blizu običajnih obratov, kar je sicer po mnenju nekaterih tudi optimistični scenarij). Kljub tako velikim vložkom bi bilo hitro in korenito ukrepanje z neposredno podporo gospodarstvu (vključno z samozaposlenimi) ključnega pomena. Izognili bi se potrebi po množici ukrepov in popravkov na socialnem področju (zasledili smo lahko že nekaj deset različnih predlogov, ki bodo celotni sistem naredili samo še bolj nepregleden). Prav tako ne bodo dali pravega učinka parcialni in preveč postopni ukrepi, le odlagali bodo zavedanje o dejanskih razmerah in potrebah.

 

 

Vladno strokovno posvetovalno skupino vodi ekonomist dr. Matej Lahovnik.

 

 

Kot je razumeti z vladnega odloka o oblikovanju posebne skupine za pripravo ukrepov na področju gospodarstva ter prvih predlogov, se kaže pripravljenost za korenite poteze. Prav tako kaže, da je bilo sprejeto, da omejitve fiskalnega pravila danes niso aktualne in da lahko samo država nadomesti izpad dohodka podjetniškemu sektorju v širšem smislu - to pa je nujno, če želimo zadržati zaposlenost in socialni standard prebivalstva. Če torej predpostavimo, da bo takšna ocena sprejeta, nam ostaneta dve ključni vprašanji:

 

(1) kje dobiti potrebna finančna sredstva in

 

(2) kako jih razporediti med gospodarske subjekte?

 

 

Kje dobiti denar in kako ga razdeliti

 

Kar se tiče finančnih virov, je danes država res precej bolj zadolžena, kot je bila v času prejšnje krize, vendar je razumevanje krize danes k sreči bistveno drugačno, prav tako pa so boljše razmere na finančnih trgih. Tudi obstoječa višina javnega dolga ne predstavlja omejitev, da bi država pridobila dodatna sredstva na finančnih trgih in to še vedno po zelo ugodnih pogojih. Vemo, da se država danes lahko zadolžuje po realno negativni obrestni meri, da torej vrne manj kot je najela, kar vsekakor omogoča prostor za današnje ukrepanje (ne računajoč, da ima država tudi kar precejšnje likvidnostne rezerve). Dodatno k temu pa nam bo po aktualnih informacijah tudi Evropska centralna banka (ECB) omogočila okoli 2,5 milijarde evrov financiranja, ki ga verjetno sploh ne bo potrebno nikdar vrniti, niti plačevati obresti. Samo upamo lahko, da bomo znali ta sredstva pravi čas zagrabiti (v preteklosti v takšnih situacijah in priložnostih nismo bili najbolj učinkoviti).

 

Viri torej so oziroma jih je možno pridobiti, še bolj zahtevno pa je vprašanje, komu in kako (po kakšnih kriterijih) naj država pomaga ter kam vloži sredstva. Večina dosedanje pomoči se je fokusirala v nadomestilo stroškov zaposlenih, kar naj bi podjetjem omogočilo čim bolj nemoteno in nezmanjšano nagrajevanje zaposlenih. Kot drug običajen ukrep pa je odlaganje plačila davkov in prispevkov, kar kratkoročno podjetja in podjetnike sicer deloma razbremeni. A danes izgubljen zaslužek se tudi v drugi polovici leta ne bo vrnil in podjetniki se bodo z dodatnimi likvidnostnimi težavami srečali ob zapadlosti, trenutno pa še z izgubo (kar dodatno zmanjša položaj gospodarskih subjektov). Ne smemo pa pozabiti tudi tekočih obveznosti poslovnih subjektov, katere neusmiljeno zapadajo in brez prilivov ostajajo neporavnane.

 

To pa seveda vodi v splošno neplačevanje in nelikvidnost gospodarstva.

 

Vsi ti razlogi torej zahtevajo, da zaradi izrednih razmer država v čim večji meri nadomesti izpadli dohodek in s tem vzdržuje poslovne tokove, posredno tudi proračunske prilive ter omili padec BDP. A kako kolikor toliko pravično, pošteno in učinkovito razdeliti to nujno pomoč med gospodarske subjekte? Enostavnega recepta seveda ni. Lahko izhajamo edino iz preteklih bilančnih podatkov podjetij in samostojnih podjetnikov in na osnovi tega opredelimo določene parametre izračuna. To je seveda dokaj tvegan način, ki omogoča tudi veliko zlorab. A nujen bo nek način ugotavljanja in določanja pomoči, ki bo potekal po "avtomatskem" postopku. Imamo preko 140.000 gospodarskih subjektov (največ d.d., d.o.o. in s.p.), ki so v večji ali manjši meri skoraj vsa prizadeta s krizo in dvomim, da imamo zadosti usposobljenih uradnikov, ki bi znali v kratkem roku (tednih) sprejeti, pregledati in odobriti vse (upravičene) vloge.

 

 

Finančni ukrepi in pomoč države zaradi epidemije koronavirusa so največji v zgodovini Slovenije; nečesa takšnega še nismo videli.

 

 

Zaradi tega je objektivno verjetno tehnično najlažje izvedljiva vezava pomoči na izplačilo plač (vključno z neto prejemki samostojnih podjetnikov), vendar v precej večjem obsegu oziroma deležu, kot so bili zamišljeni prvi ukrepi. Obsežnejša pomoč v tem delu bi potem podjetnikom sprostila nekaj več sredstev za poravnavo ostalih obveznosti. Kljub morebiti tudi celotnemu izpadu prihodkov in zaprtju obrata imajo podjetja poleg plač še vedno tudi določene materialne stroške in stroške storitev, kar je prav tako potrebno upoštevati pri reševanju nastalih razmer. Vse to torej zahteva močan vložek države v podporo podjetniškemu sektorju, a s tem v bistvu vsem segmentom družbe, kjer bo ob učinkovitem prvem koraku bistveno manj težav in potreb po posredovanju.

 

 

Izpad dohodka po panogah

 

Kot rečeno se ocene o obsegu izgube dohodka gibljejo od dve do štiri, pet milijard evrov, seveda pa je položaj vsakega podjetja in podjetnika specifičen. Tudi zaradi priprave učinkovitih ukrepov je zato smiselno pogledati te ocene z vidika posameznih podjetij. Na osnovi zadnjih razpoložljivih podatkov za 140.000 podjetij in samostojnih podjetnikov sem poskusil oceniti vpliv krize oziroma znižanja obsega poslovanja po posameznih subjektih. Pri tem izhajam iz okvirnih predpostavk znižanja gospodarske aktivnosti po panogah in po mesecih (dve varianti) z določenimi prilagoditvami. Pri trgovini je npr. močno različen položaj živilskih od neživilskih trgovin, podobno pa velja še za nekaj panog, kjer je potrebno spremljanje na nižjem nivoju panoge.

 

Za vse omenjene poslovne subjekte so v nadaljevanju prikazani rezultati poslovanja, upoštevaje projekcije znižanja obsega prihodkov po posameznih mesecih. Seveda gre za hipotetične projekcije, ki pa jih lahko ocenimo kot zadosti zanesljive, saj se individualna odstopanja deloma izravnajo. Predpostavka so odstotki izpada prihodkov, pri čemer stroški dela ostajajo nespremenjeni (tudi v primeru zmanjševanja zaposlenih so stroški prvih nekaj mesecev praktično enaki), predpostavljen pa je tudi nižji odstotek znižanja materialnih stroškov. Poleg izpada dohodka je izračunan še vpliv krize na likvidnostni tok, kjer so potrebe še nekaj večje, kot izhajajo samo iz izpada dohodkov. Veliko podjetij ima večji obseg tekočih obvez od terjatev, kar je dodatna težava pri izpadu tekočih prihodkov. Ključna gibanja sem poskušal zajeti v nekaj spodnjih prikazih, ki dodatno potrjujejo zahtevnost razmer in nujnost ukrepanja države.

 

 

Medtem ko karantena ne bo bistveno prizadela živilskih trgovin, pa bodo ostali trgovci, ki jim grozi dolgotrajnejše zaprtje trgovin, krizo lahko deloma ublažili le s pospešeno spletno prodajo.

 

 

V prvi tabeli so tako podatki o oceni izgubljenega dohodka (dodane vrednosti) po posameznih panogah, in sicer bi gospodarske družbe po osnovnem scenariju izgubile 2,2 milijardi evrov, samostojni podjetniki pa še dodatnih 200 milijonov. Od tega po znesku seveda največ predelovalna industrija (995 mio EUR) ter panoga trgovina in promet, ki tudi sicer največ prispevata k skupni dodani vrednosti gospodarstva. Pri samostojnih podjetnikih je struktura seveda drugačna in izpada bo največ v trgovini in gostinstvu, pa tudi v industriji in gradbeništvu.

 

Za podjetja pa je ključen podatek, kaj ta izpad dohodka pomeni glede na obseg izplačanih plač. Del izpada podjetja lahko pokrijejo iz siceršnjega dobička (tega potem ne bo), preostali del pa bo bremenil predvsem izplačila plač in povzročil izgubo. Po izračunih bi ostalo v podjetjih zaradi krize po osnovnem scenariju v prvem polletju nepokritih za okoli 1,4 milijarde evrov plač. To je seveda osnovni scenarij, po katerem smo predvidevali, da bi že junija gospodarstvo poslovalo na starih obratih - kar pa po današnjem stanju stvari verjetno ni več realno.

 

Ti zneski izpada dohodka, kjer bi morala vskočiti država so torej v zadnjih dveh kolonah primerjani z višino plač. Tu pa se pokaže dejanska obremenitev posamezne panoge. Gostinstvo naj bi ob izhodiščnih predpostavkah izgubilo skupaj 185 milijonov evrov dodane vrednosti, od česar bo ostalo nepokritih 153 milijonov. Ta znesek predstavlja kar 53 % vsega predvidenega izplačila plač v prvem polletju (kot je bilo okvirno izplačano lani - neupoštevaje sezonski vidik). Obremenitev je torej precej višja kot v povprečju nekaterih drugih, prav tako prizadetih panogah. Pri samostojnih podjetnikih je po panogah nekaj višja obremenitev, vendar pa ima ta segment gospodarstva večji delež močneje prizadetih panog. Zato naj bi samostojni podjetniki v prvem polletju skupaj izgubili dohodek kar v višini 27 % vseh plač - po osnovnem scenariju.

 

 

Prva tabela: Podatki o oceni izgubljenega dohodka (dodane vrednosti) po posameznih panogah

 

 

A kot rečeno, danes osnovni scenarij najbrž ni preveč realen in bližje realnosti je pesimistični scenarij. Podatki o teh izračunih pa so v drugi tabeli. Po njej naj bi gospodarske družbe v prvem polletju izgubile 3,7 milijard evrov dohodka, 330 milijonov pa še samostojni podjetniki. Skupaj torej preko 4 milijard EUR do junija, v celem letu (ta scenarij predvideva določen izpad tudi v drugem polletju) pa 5,5 milijard evrov.

 

Če zopet pogledamo, koliko bi znašale nepokrite plače, bo po tej opciji že do polletja ostalo samo nepokritih plač za kar 2,4 milijarde evrov. Celotni podjetniški sektor bi tako izgubil kar tretjino siceršnjega izplačila plač (gostinstvo preko 60 %), samostojni podjetniki pa celo blizu polovice.

 

 

Druga tabela: Podatki o oceni izgubljenega dohodka - pesimistični scenarij.

 

 

 

Položaj posameznih podjetij

 

To so seveda skupni podatki za panoge in gospodarske subjekte kot celota. A še bolj so pomembni podatki po posameznih podjetjih, kjer bodo več težav imeli seveda podjetniki v slabši poslovni kondiciji (z nižji dobički, višjo zadolženostjo in brez rezerv). V tretji tabeli je zato še prikaz prizadetosti posameznih podjetij.

 

Vsi gospodarski subjekti so razdeljeni po odstotku "nepokritih plač", torej kakšen delež predstavlja izgubljen dohodek glede na izplačane plače v prvem polletju letos (kot je v skupni številki prikazan v zgornjih dveh tabelah). V prvem delu tabele so podatki za podjetja, v drugem pa za samostojne podjetnike. Od skupaj skoraj 70.000 podjetij bi izpad dohodka po osnovnem scenariju skoraj polovica družb lahko pokrila iz svojih rezerv, veliko podjetjem pa ocenjeni izpad dohodka predstavlja tudi 30, 40 % mase plač ali več. Po pesimističnem scenariju pa bi denimo kar 25.000 podjetij izgubilo med tretjino in polovico mase izplačanih plač, 6.000 družb pa še več. Lani so navedena, torej močneje prizadeta podjetja ustvarila skupaj 15 milijard evrov dodane vrednosti (od okoli 23 milijard) in zaposlovala kar 370.000 ljudi, kar ponovno kaže vse dimenzije tega problema (!).

 

Še slabša slika je pri samostojnih podjetnikih. Med njimi bi jih po pesimističnem scenariju kar 50.000 izgubilo dohodek, ki predstavlja več kot 30 % izplačanih prejemkov zaposlenih in samih podjetnikov v prvem letošnjem polletju. Močneje prizadetih bi bilo kar polovica ali 50.000 zaposlenih oseb.

 

 

Tretja tabela: prikaz prizadetosti posameznih podjetij

 

 

Poglejmo te podatke o številu prizadetih družb glede na delež nepokritih plač še v sliki. Tu se hitro vidi, kako bodo močneje prizadeti predvsem samostojni podjetniki. Dodatno še zaradi tega, ker je v tem segmentu gospodarstva seveda bistveno manj rezerv, več pa obveznosti.

 

 

Močneje prizadetih bi bilo kar 50.000 zaposlenih oseb s statusom s.p.. 

 

 

 

Zaključek: Prizadetost gospodarstva bo ogromna

 

To je torej nekaj izračunov, ki so sicer hipotetični na osnovi predpostavk o upadu poslovne dejavnosti, a vseeno kar natančno odražajo razmere v gospodarstvu. Lahko bi dodal še nekaj dodatnih številk in struktur (tudi po lastništvu, po velikosti družb ipd.), a že tako jih je za običajnega bralca najbrž preveč.

 

Kakorkoli obračamo te številke in ocenjujemo predpostavke, nesporno drži, da bo prizadetost gospodarstva ogromna in to lahko nadomesti samo država z neposredno pomočjo. Predvsem zato, ker bi s tem zadržali gospodarsko kondicijo ter se izognili potrebi po pomoči v drugih segmentih družbe. Če bodo podjetja lahko izplačevala plače, zadržale zaposlene in plačevala obveznosti, potem bo bistveno manj težav in potrebe po reševanju socialne problematike in drugih negativnih posledic, s katerimi smo se soočali ob prejšnji krizi. Pomembno je tudi dejstvo, da bi se v primeru nadomeščanja izpada pravzaprav izognili tudi sicer napovedanemu upadu BDP. Če podjetja dobijo dohodek iz drugega viri (od države - ne glede, da gre za dodatno zadolžitev države), potem je vseeno ustvarjena dodana vrednost (BDP). K sreči v teh razmerah mnogo redkeje slišimo sicer stalno besedo zvezo "obremenitev davkoplačevalcev". Mogoče je danes vseeno več zavedanja, da bomo s takšno zadolžitvijo države vseeno vsi na boljšem. In v tem kontekstu tudi razumem izjavo vlade, da bo država naredila vse, da prepreči dodatno škodo zaradi korona virusa ("whatever it takes", kot bi rekel Mario Draghi in kot na srečo povzema takratno poanto tudi današnja politika, svetovna in domača).

 

Država mora torej iti nasproti podjetjem in samostojnim podjetnikom z neposredno pomočjo v višini pretežnega dela izgubljenega dohodka. To pomoč bi morali vezati predvsem z obvezo, da v primeru prejemanja te pomoči zadrži zaposlene in zagotavlja plačila. Zaradi tega je potrebno tudi hitro ukrepati, da ne bi podjetja v vmesnem času uvedla preveč drastičnih ukrepov na področju zaposlovanja, o čemer že lahko veliko beremo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
10
22.03.2023 22:00
Ali se islamska republika, ki je že vrsto let zaradi svojega jedrskega programa tarča mednarodnih sankcij, lahko kmalu uvrsti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.824
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.842
03/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.433
04/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.140
05/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.164
06/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 778
07/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 826
08/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 649
09/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.840
10/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.815