Komentar

Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.

Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista za to kriva gledališče in virus, ampak življenje samo. Kaže, da se s pomočjo virusa v vsej skupnosti prazni orjaški čir, ki je hkrati etičen in družben, in da je tako kot virus gledališče ustvarjeno zato, da se izpraznijo čiri.

28.03.2020 21:02
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   virus   Antonin Artaud   Aleš Berger   Gledališče in kuga

Tako kot virus gledališče ponovno vzpostavi povezavo med tistim, kar je, in tistim, česar ni, med virtualnostjo možnega in tistim, kar obstaja v naravi.

S presečišča današnjega dne bom izgovarjal poudarjeno intonirane stavke. Naj povem, da nimam namena popustiti resničnosti, kaj šele bodoči stvarnosti. Izgovarjal bom misli, ki so v neposrednem skladu z izjemnimi dnevi, ki jih živimo: Za naš čas je značilno predvsem to, da ni več gotovosti.

 

Virusi in bakterije povzročajo okužbe, čeprav so simptomi pogosto podobni pri eni kot drugi vrste okužbe. Obstajajo pa pomembne razlike. Virusi so veliko manjši kot bakterije. Za razmnoževanje potrebujejo gostujoče celice, to pomeni žive celice, ki jih okužijo, saj sami nimajo mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Nasprotno pa so bakterije sposobne samostojnega razmnoževanja, takšna bolezen je recimo kuga. Razlika med bakterijo in virusom ni nepomembna.

 

V tekstu Gledališče in kuga genija Antonina Artauda (1896 - 1948) je potrebno najprej izvesti hermenevtičen poseg. Tako kot je v literarni zgodovini potrebna razlaga določenega teksta, da bi besedilo lažje razumeli, je v tekstu Gledališče in kuga nujno opraviti majhno operacijo. Besedo kuga je potrebno iz besedila izrezati, na njeno mesto pa transplantirati besedo virus samo zato, da bomo lažje atraktirali univerzalno pozicijo teksta. Originalni tekst Gledališče in njegov dvojnik je po Gellimardovi izdaji iz leta 1964 prevedel Aleš Berger. Antonin Artaud je tekst izoblikoval tik pred drugo svetovno vojno, kmalu po povratku iz psihadeličnega popotovanja po Mehiki in po domnevnem srečanju z Adolfom Hitlerjem v eni od münchenskih pivnic nekaj let pred tem.

 

Zagotovo je Gledališče in kuga eno najbolj iracionalnih in istočasno temeljnih tekstov gledališča nasploh. Vanj vstopam samo zato, da bi lahko razumel surovost in maščevanje absolutnemu zdaj. Maščevanju zla, ki se je naselilo v naš čas! Prosim vas, da se ne smejite moji vokalni interpretaciji, ker časi res niso humorni.

 

Začnimo: Gledališče je kot epidemična bolezen. Tako virus kot gledališče pomenita obračun. V vsakem obračunu vidimo nekaj bistvenega. Z virusom se sprožita strah in metafizika. In poezija, ki je ni več v nas in ki je ne zmoremo več najti v stvareh, vznikne na zli strani. To lahko razložimo le z našo nemočjo, da bi obvladali življenje.

 

Zavrzimo običajno omejitev človeka, resničnosti vrnimo neskončnost. Gledališče je neposredna utemeljenost, ki nas navaja k dejanjem, ki ne prinašajo skoraj nobene koristi in dobička. Hud virus je potreben, da izbruhne brezumna neutemeljenost. Artaud pravi: Stanje okuženega, ki umira, nosi v sebi stigmo popolnega, skoraj abstraktnega zla. To je enako stanju igralca, ki je prežgan od svojega igralskega doživljanja, ne da bi imela resničnost od tega sploh kakšno korist. Mi smo občinstvo masovnih trupel in besnečih blaznežev in pesnikov, ki si ob nepravem času izmišljajo osebe in jih predajajo nepremičnemu občinstvu. Gledališko delovanje in delovanje virusa je potrebno postaviti na raven resnične epidemije.

 

Gledališče je hitro prenosljiva čustvenost, ki v nas povzroča kužne bolezni. Tako kot virusna epidemija v nas sproža neverjetne spremembe. Nepotrebno bi bilo podajati bolj natančne razloge za to nalezljivo blaznenje. Predsvem pa je potrebno pristati na to, da je gledališka igra kot težka virusna bolezen, da je blazneneje in da je nalezljiva.

 

Gledališče ravno tako kot virus pretresa na isti način. Tako kot pri virusu je v gledališču nekaj zmagoslavnega in maščevalnega. Vsesplošen razpad družbe, hud organski nered, brezmejna razbrzdanost, eksorcizem, ki stiska dušo in jo potiska v skrajnost. Vse to priča o stanju, ki ga po drugi strani označuje neznanska moč, v katero se strnejo vse sile narave v trenutku, ko se ta nameri opraviti nekaj bistvenega. Tako se tudi gledališče odloči opraviti nekaj bistvenega.

 

Virus se polasti spečih slik, prikritega nereda in jih v trenutku požene do skrajnih dejanj. Tudi gledališče se polašča skrajnih dejanj in jih potiska do roba. Tako kot virus ponovno vzpostavi povezavo med tistim, kar je, in tistim, česar ni, med virtualnostjo možnega in tistim, kar obstaja v naravi. Virus ponovno oživi vse spopade, ki spijo v nas. Gledališče je možno le tedaj, ko se zares začne nemogoče.

 

Zdaj izbruhnejo zle sile, ki so po svoji naravi sovražne življenju družbe. Gledališče je torej kot virus, odvede duha nazaj k izvoru spopadov; ne zato, ker je nalezljiva bolezen, temveč ker je odkrivanje in iztiskanje jedra prikrite krutosti, v katerem se tako pri posamezniku kot pri narodu stikajo vse izrojene možnosti duha. Kot virus je gledališče čas zla, zmagoslavje črnih sil, ki jih do popolnega uničenja hrani še neka globja sila!

 

Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista za to kriva gledališče in virus, ampak življenje samo. Kaže, da se s pomočjo virusa v vsej skupnosti prazni orjaški čir, ki je hkrati etičen in družben, in da je tako kot virus gledališče ustvarjeno zato, da se izpraznijo čiri. 

 

Pandemija ni vojna, ampak gledališče! Tisti, ki vam govorijo, da je pandemija vojna, se cedijo iz gnojnega čira. Gledališče je kot virus, ki se razreši s smrtjo ali ozdravljenjem, virus je višje zlo, je popolna kriza, po kateri ostane le smrt in skrajnje očiščenje. Tudi v gledališču dosežemo najvišjo stopnjo ravnovesja s popolnim razdejanjem v scenskem prostoru.

 

Artaud se sprašuje: Ali se bo v svetu, ki drsi v samouničenje, našlo jedro ljudi, sposobnih uveljaviti ta vzvišen pojem gledališča? Treba je vztrajati pri pojmu dejavne kulture, ki postaja v našem telesu nekakšen nov organ, dodaten dih. Gnati nas morajo dejanja, človeška, gledališče pa mora biti okuženo s človeškim. Na novo moramo prevzeti naše predstave o življenju. Polne morajo biti političnih izjav, ki zahtevajo neposredno politično akcijo, gverilo, nove principe ekonomije in nove sociale, zaključi Artaud. 

 

Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče. Zahvaljujem se Mirajani Miočinović, ki mi je razprla temeljeni vpogled v gledališče Antonina Artauda.

        

(Tekst je napisan ob svetovnem dnevu gledališča za Radio Študent, 27.3. 2020).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.432
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.191
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.549
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.251
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.149
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.909
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.197
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.583